Beležka o bajkanju okoli Balatona

Barvna skala je sugerirala, da se na Madžarskem počitnikuje v zelenih opravah, zato do odločitve o kolesarjenju okoli Balatona res ni bilo daleč. Po kljukici ZA, smo se odpravili na preverbo nekaterih trditev. Recimo tiste, da je okoli jezera speljana kolesarska steza, pa da sosedje še najbolje obvladajo nemščino, in da res z velikim veseljem malicajo osliče. Ocvrte. Pa tudi tista opomba o ravnini nas je zanimala, še posebej zaznamek o vinogradništvu, nekolikanj tudi o žurerskih spotih, lokacijah tipa Portorož in začinjeni madžarski kuhinji.

Tri zamahe kasneje smo pustili mejo za sabo, tempomatu bila je zaukazana predpisana konstanta in trip se je zares začel. Brez zveze dolgoveziti, bilo je fajn. Zgornje trditve bolj ali manj držijo, a mladež bo z vami skoraj raje govorila angleško. Na ravninski trasi smo zabeležili vsaj dva klanca – bolj fotogeničen je tisti, ki pripelje v Tihany (tistih blagih mini miničev ob vstopu in izstopu iz posameznega kraja nismo šteli). Če že ni kolesarske, kar je sicer redko, je neprometnica. V primerih prečkanja kake večje ceste ali železnice so tu ekstra uvidevni vozniki, ki potrpežljivo ustavljajo (in čakajo), še preden se vsa familija zbere pred zebro. Tega pri nas ni. Postavljam Balaton za sinonim nestresnemu družinskemu kolesarjenju (z osnovnošolsko mularijo), ki ponuja vse (in še več) kar potrebuje brcajajoča familija. Na teh 210 km (ki jih porazdeliš v poljubno število dni) je ravno prav kopališč, vedno mesto za sladoled, ravno prav razgibana pot, da se deca ne spuntajo, tudi pivo za fotra jasno in langos, ko zapreti lakota. Po mojem okusu je bazična varianta – malo soli, da se lažje omastiš ter ustrezno zaliješ;-). In če smo že pri kulinariki še pripomnim, da povsod najdeš srednjeevropsko ponudbo, ki je daleč od začinjene, dasiravno tudi z iskanjem slednje ne boš imel težav.

Spotoma obvoziš vinogradniško območje, se zatakneš v muzejski ulici, pa prečiš močvirja, goniš od ene do druge vasice. Je pa res, da je zadeva vseeno precej urbanizirana, a z nizko gradnjo s kar nekaj zelenja vmes, če te že zanimajo taki detajli. Res nisi na Parenzani, a občutka prenaseljenosti ni. Prevedi si zadnjo trditev v naselbine tipa Umag, kjer se večina stvari dogaja v centru, na levih in desnih obronkih pa apartmajska oddaja sob prehaja v naselja vikendic. Kadar niso na sporedu ravno dela prosti dnevi, ko se zna iz vlaka odkotaliti množica budimpeštanskih enodnevnežev, vlada vzdušje spokojnega turizma – mogoče le za kolesarje, kdo ve.

Da se čas ne raztegne v neskončni dolgčas, poskrbijo dolga krajevna imena. Še preden ga približno izgovoriš, si že v drugem kraju. Vmes najdeš prikupne točke za relaksacijo. Vse zato, da na koncu prespiš v neki etno vasi z golažem na meniju in slamo na streh. Definitivno je vse drugače, a obenem precej podobno. Ravno prav za počitniški odklop. Bilo je fino družinsko bajkanje. Okoli Balatona: 5 dni, 210 kilometrov, 12 kač, brez gumidefekta. O nujnosti, da gre Ferijevo Zadoščenje v strip pa kdaj drugič. V slogu omiljenog Dylana Doga denimo. Tudi dobro. Klikneš in pogledaš.



Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: