Ofsajd & OFC: zaradi nafilanega urnika in namesto zasedenega frenda

Predstavljam si, da je produkcija podcasta sila zabavna, a tudi zahtevna in čas jemajoča aktivnost, ki lahko postane hitro več od hobija. Če naši lokalci na račun tega kaj zaslužijo, jim samo privoščim. Tako bluzim že zgolj na podlagi tega, ker se kot pišoči bloger poskušam aktivirati na vsake toliko časa in vem kako časovno potratno zna biti tako početje. In priznam, da dolgo časa nisem našel prav veliko veselja s poslušanjem, dokler so lokalci razglabljali predvsem o NBA. Ki je zame osebno sicer zanimiva liga, a ima, vsaj zame to smolo, da se dogaja v drugem časovnem pasu, zaradi česar sem prikrajšan za spremljanje tekem (rezultatov) v živo (kar me v resnici zanima), saj je moj bioritem naravnan tako, da v času NBA tekem pač spim. Ker je noč.

Tudi zato se od nekdaj palim na evropski šport, še posebej na tekme zelenega kluba (navijam za zeleni basketaški podcast ;.) ). Na sploh se mi zdi, da je ena večjih čarovnij spremljanja športa v tem, da ga spremljaš tukaj in zdaj, v trenutku dogajanja športnega dogodka, ne pa after. Svoje čase so bili zabavni tudi tisti trenutki, morda še bolj, ko si s frendi/sogovorniki prežvečil različne aspekte dogodka, od rezultata do taktike, od dnevne forme do vzdušja, od kokic do hostes in tako naprej in malo nazaj. A »člouk obrača, bog obrne«, življenja tok je te dni tako usmerjen (ne samo moj), da je vedno manj časa za rezoniranje (#vešprjatudolgganisvapress#), zato mi pridejo podcasti še kako prav.

In zato v zadnjem času prav uživam ob pojavu dovolj konkretnih in zanimivih slovenskih športnih blogov, ki jih z veseljem poslušam in prebiram. Na prvem mestu izpostavljam Lorenčičev Ofsajd. Podcast, ki raste z vsako novo edicijo in je v trenutni postavi Jaša/Žiga sila zabavna zadeva, ki mi omogoči, da preletim celo prvo (in drugo) ligo, se skupaj z njima zabavam ob kakšnih špasnih ugotovitvah ter se v mislih prepiram z njima, kadar se jima prikradejo misli, ki bolj pravokotne od mojih skoraj ne bi mogle biti. Ampak fanta vsekakor več kot korektno opravljata svoj posel in sta zaradi svoje gverilskosti (beri: odsotnost kakih hudih sponzorjev oz. česa podobnega) ravno prav žmohtna. Zanimivo, da ju na NZS še niso vključili v kakega izmed medijskih projektov. Za moj okus najbolj celovito pokrivata 1. SNL. In sta vedno boljša, prav tako fluidnost njunih kotičkov.

Podobno z zanimanjem (pravzaprav z vedno večjim) spremljam Tajno društvo OFC, ki je popolnoma zelena zadeva. Sicer se klepetajoči zmaji še spopadajo s porodnimi težavami glede upovedovanja misli, a mislim, da rastejo in jim zato pozabljivost (in feler ali dva v uvodnih oddajah) z lahkoto oprostim: recimo o tem s kom je Olimpija že igrala in s kom bo in o rezultatih – nekaj več obremenjenosti s podatki bi sigurno ustrezalo. Je treba pohvaliti, da rastejo z vsako novo epizodo. Že predzadnja z OptaŽabarjem je bila mega, zadnja z Videmškom (»člouk, ki pokriva krizna območja, valjda navija za Olimpijo 🙂 ) je sploh top. Zmes kritike zadnje tekme, pogleda nazaj in predlogov za naprej. Več kot uživam in kakopak priporočam.

Ker tudi preveč je lahko moteče. Ob tem mi prideta na misel Sportinfo in Dvokorak, ki spremljata predvsem NBA basket, a se sem pa tja zaustavita tudi pri Evropejcih. Priznam: kadar začnejo operirati s statistikami, mi postanejo pošteno naporni, a splošni vtis še vedno govori o pristnem navdušenju nad igro. Kar šteje na polno.

Nasploh je format posameznega podcasta zanimiva zadeva. Sam oddajice poslušam predvsem na poti v in iz službe, kar zame pomeni veselih (ponedeljkovi, torkovih) cca. 30 minut, zato mi je večina tu omenjenih predolgih in redkokaterega poslušam v celoti, zato mi sedejo tisti, ki celoten show razparcelirajo na posamezna poglavja. To pripomore k poslušanju tematike, ki te zanima bolj kot ostale. Pa še nekaj je skupno vsem: vedno znova dolgi uvodi, kjer se poleg bistvenih sestavin ( impresuma posamezne oddaje, predstavitve različnih možnosti poslušanja in nakazila finančne podpore) vedno znajdejo uvodni razmisleki. Kadar so zamorjeni (ko se npr. 4x pove eno in isto ter v bistvu nič) so preveč dolgočasni in tudi razlog za zaprtje oddaje, spet drugič blestijo zaradi pronicljivih dovtipov, ki so lahko tudi najboljši del posamezne oddaje. Kakorkoli – za moj okus tovrstno podcasti z lahkoto nadigrajo tv-edicije tipa Gol. Šele tu dobiš DIY strast, žlahtne recenzije in necenzurirano navihanost.

Ampak ej….nadaljujte na polno, zgornje impresije so posledica preposlušanih ur, ki lepo oplemenitijo/dopolnijo moj športni razgled….Skratka – zaradi nafilanega urnika in namesto zasedenega frenda…..

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Create a free website or blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: