Vzpon na vetrovni vrh: greben Osorščice

Posted: 30/07/2016 in hribi, prebliski

IMG_20160714_071302

Zarana v baznem taboru razmere niso kazale na uspešno turo. Nad borovci je zavijal veter, wc se je zdel prekleto daleč in temperatura je padala. Stopila se je že na skoraj znosnih 20. Obetal se je naporen, zanimiv dan, saj naju je poscanemu, vetrovnemu vremenu navkljub vseeno vleklo v neznano, gor, tja kjer domujejo ptice, tja, se energije prečistijo, skratka, na vrh. Sploh pa: se že spodobi, če zaporednih 6 let zahajaš skoraj v bližino, da na koncu le obredeš večino ogleda vrednih punktov. Zato sva šla. Spet sama. Kompleksnost ture naju je prisilila, da sva mularijo pustila dol, pri »t’starih«. Nihče se ni pritoževal.Priprave na vzpon so se začele že prejšnji dan, ko sva pri lokalnem življu pridobila dragocene informacije o vzponu in bila za nameček obdarjena s skoraj pravim zemljevidom, ki je, resnici na ljubo, vseboval vse nujne ter potrebne informacije. Po temeljitem zajtrku in pripravi nahrbtnikov je po dveh zgodnjih jutranjih urah že ob desetih napočil čas za odhod. Avto je zanesljivo vžgal, pot do izhodišča je minila hitro in tiste dežne kaplje, ki so v šotoru še najedale, so postajale vse bolj najine prijateljice, saj so hladile (prijetno) vznemirjenost, ki se je porajala zaradi pogleda na pobočje, koder se je imel vršiti vzpon. In sva zagrizla.

IMG_20160716_113112

Sledeč markacijam sva hitro pridobivala višino, že sva pod nama lahko ugledala Nerezine, a ni bilo časa za oddih. Skrbna uhojenka naju je peljala po pobočju varno navzgor dokler se nisva zaletela v križišče.

IMG_20160716_122247

Opogumljena s prehojenim sva poiskala razgledišče na Sv. Mikulu, se skoraj izneverila tradiciji selfiejev, pomodrovala o naravnih lepotah, bitu ter ostalem in nato, kar brez malice, poiskala pot proti antenam. Brez teh pošten vrh ne more obstajati, to je jasno. Dalje od anten bi skorajda zagrešila kardinalno napako ter jo mahnila kar po makadamu, a sva se zadnji trenutek umaknila na greben.

IMG_20160716_124304

Odločitev se je izkazala za pravilno. Ker tale greben je fina in uživaška zadeva. Kot se za greben spodobi, je razgleden in malce prepišen. Misleč, da se res preganjava po vetru, sva skakala s skale na skalo, se izogibala trnju, občudovala pajke in nekako prispela še na en vrh. Na Televrini ali pa malo nazaj, nemara celo naprej (tam kjer je pobočje golo in je precej žajblja) je veter res dobro zapihal, zato sva trip nadaljevala s spustom proti bajti. IMG_20160716_134246Tam naju je šefe pohvalil, da sva danes prvopristopnika. Je treba priznati, da sva se na ta račun prav fino počutila. Oskrbnika sta več kot pošteno poskrbela za najine potrebe, druženje je prehitro minilo. Zamenjala ga je skrb za varen spust. Še najmanj kar sva si želela, je bila možnost prebijanja skozi bogato otoško vegetacijo, obdarjeno s trnjem in finim, nizkim vejevjem, kjer se najde obilje možnosti za vrhunsko popraskanost. K sreči sva dovolj kmalu opazila markacije.

IMG_20160716_150019

A glej ga zlomka, te so vodile proti Osorju, zato je postal pohod čez Osorščico kombinacija varnega koraka in visoke koncentracije, saj navsezadnje v Osorju nisva želela bivakirati. Čut za orientacijo se nama tudi tokrat ni izneveril, nobeno brezpotje naju ni presenetilo. Še več, zdelo se je, kot da je vsak odsek poti pošteno markiran. Po šestih urah sva zaključila s turo, ki jo je poleti priporočljivo opraviti zgolj v deževnem in kislem vremenu. To sva storila tudi midva in obvladala Osorščico v cca. šestih urah fine počitniške pustolovščine. Lajkam vnaprej in za nazaj.

IMG_20160716_150611

 

 

Comments
  1. potpodnoge says:

    Najprej trikrat hura za vstajenje bloga!
    Nato čestitke za solidno pustolovščino in stezosledske sposobnosti. Jaz v tistih koncih brez GPS-a vedno zaidem med pajke in trnje.
    Za konec moram demantirati trditev, da je za omenjen krog potrebno kislo vreme. Na vroč poletni dan štartaš ob 4h zjutraj in si nazaj ravno, ko odprejo lokalno štacuno s svežimi žemljicami. Podrobnosti preberi tule: https://potpodnoge.wordpress.com/2016/07/03/osorscica-na-tesce/

    Nestrpno čakam zapis za naslednje dogodivščine.

  2. lebanovo says:

    Ojla,
    fino je vedeti, da imam (sem imel) vsaj enega zvestega bralca.🙂. Nega bloga je resda malce zastala, a trenutno je početje v zagonu, tako, da kmalu pričakuj nadaljne vrstičenje dogodokov. Brutalna jutranja prebujanja (kot so tvoja na pruimer :-)) mi sicer vedno slabše uspevajo, a zagotovo preizkusim še tvojo trditev.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s