Pogrevanje stare župe (in petelinov not)

Posted: 04/02/2015 in zb(i)rke, zelena
Tags: ,

Brskam po preteklem letu in se vsakič znova spotaknem v septembru, ki je bil kondicijsko nabit. Vsaj toliko sem bil pripravljen, da se mi je zdel dolgi gladiator čisto spodobna zabava v blatnem vremenu, ki me ni izčrpala do konca, ampak je bilo prej, vmes in kasneje dovolj čase za pametovanja različnih nivojev in stilov. Pa še ženo sem spoznal. Ne mojo, to je čista resnica, ampak žena pa je. To, da je frendova mi popolnoma zadostuje. J Skratka: tisti dnevi takrat so bili izrazito tolpaški in uživaški. Da s sebe sperem slabo vest in dokončno zaprem ta predal ter odprem tistega na katerem piše TOLPA na 29 objavljam še tale resnoben, uradniški tekst v nadaljevanju, ki naj vsaj malo opiše dogajanje tistih dni:

Facebook-20150204-123731

ŠPORTNI VIKEND LJUBLJANICA

Se morda še spomnite poletja? Saj veste, običajno je to tisti letni čas, ko sije sonce in je nemarno vroče. Občasno se tudi zgodi, da precej dežuje. Kot na primer letos. In kot da to še ni bila dovolj lepa iztočnica za godrnjanje in zabavljanje, za nameček se je bilo to poletje v Ljubljani težko izogniti blatnim in zadovoljnim obrazom, ki so na nas prežali z jumbo plakatov ter vabili na prireditev Urbani gladiator. Podrobnejša preučitev vsebine plakatov s srečnimi umazanci je namigovala, da se Ljubljani v začetku septembra obeta pravi športni praznik, sestavljen iz množice dogodkov, med katerimi je Urbani gladiator zgolj eden od vrhuncev aktivnega vikenda. Začetni indici so bili očitno več kot dovolj za raziskovanje, čemu se veliki umazanci zadovoljno režijo. Odstrla se je zanimiva zgodba, polna napotkov k zdravi, netekmovalni, uživaški rekreaciji, ki je namenjena vsem in ne zahteva totalnega preklopa v neusmiljen rezultat.

Facebook-20150204-123840

ZGODBA, KI TRAJA ŽE 10 LET

Zgodba se je začela pred desetimi leti, ko je Športno društvo POVODNI MOŽ začelo uresničevati svojo vizijo rekreacije s pripravo dveh prireditev: Triatlona Ljubljanica in Otroških tekov povodnega moža. Zadevi sta sčasoma prerasli začetno samozadostnost, se raje povezali v celostni dogodek in zadnja tri leta že lahko razpredamo o Športnem vikendu Ljubljanica, ko se v središču mesta odvija množica med seboj povezanih prireditev, med drugim tudi že dodobra uveljavljeni Nočni tek Ljubljanica. Od te jeseni naprej pa bo del večdnevne prireditve očitno tudi Urbani gladiator. Prav letos je organizatorjem uspel preboj, ko so se z mestno občino dogovorili o uvrstitvi Športnega vikenda Ljubljanica med prioritetne športno-rekreativne prireditve v Mestni občini Ljubljana. Športni vikend Ljubljanica se odslej uvršča ob bok dogodkom, kot so Ljubljanski maraton, Pot ob žici — tek trojk in Maraton Franja. Tako je iz majhne ideje o rekreativnem preživljanju prostega časa nastala tridnevna športna saga, namenjena vsem starostnim skupinam in organizirana za udeležence vseh stopenj pripravljenosti. Letos je ta princip še posebej stopil v ospredje. V dneh od 5. do 7. septembra so organizatorji namreč izpeljali in med seboj povezali več različnih dogodkov. Začelo se je že v petek, ko so izpeljali Otroške teke povodnega moža na razdaljah od 200 m za najmlajše do dirke na razdalji 1500 m za malce starejše »Kenijce«. Dan kasneje je že tradicionalno sledil Nočni tek Ljubljanica. V okviru tega so se tekači zvečer podali na bodisi 10 bodisi 20 km dolgo pot, ki je tekla po središču mesta, kjer je bil speljan 5-kilometrski krog. Uro pred nočnim odklopom so prav na tem krogu dirkale tudi družine na prijetnem in zabavnem družinskem teku na 5 km.

SOBOTNI GLADIATORJI

Sicer pa je bila sobota posebna tudi zaradi ljubljanske premiere Urbanega gladiatorja – prireditve, ki je v center mesta prinesla pridih pustolovščine v naravi. Seveda, odveč je poudariti, da so tisti veseli in zapacani obrazi s plakatov, tudi zaradi precej gladiatorskega naliva, ki je Ljubljano namočil ravno v času prireditve, dobesedno oživeli in se razpršili po predpisanih trasah, ki so se raztezale od grajskega griča pa vse do Blaževega klanca v Štepanjskem naselju, kjer je imel osrednjo vlogo tobogan za gladiatorje. Da je bilo vmes precej dobre volje kljub pošteni količini blata, pa na tem mestu sploh ne bomo posebej izpostavljali. Namesto tega raje kar takoj obelodanimo še nedeljski utrip, ko je bil v okviru Športnega vikenda Ljubljanica na vrsti kolesarski del prireditve. Tudi v tem primeru je bilo poskrbljeno za udeležence različnih stopenj pripravljenosti. Kolesarji so namreč lahko izbirali med krajšo (35 km) in daljšo (80 km) traso. Ne glede na izbiro trase je tudi v nedeljo veljalo, da sta maratona netekmovalne narave, namenjena predvsem uživaškemu, rekreativnemu kolesarjenju.

Facebook-20150204-123811

Bodi dovolj za uvod, napočil je čas za podrobno predstavitev prireditve, ki je letos angažirala vsaj 2000 udeležencev in vsaj še enkrat toliko spremljevalcev, ki so poskrbeli, da tisti vikend središče Ljubljane niti za trenutek ni samevalo. Kot rečeno, je bilo precej dinamično  že v petek, ko so maskote prireditve po trasah priganjale otroke, da pa za rekreacijo ne bi bili prikrajšani novopečeni starši, je bil letos izveden tudi tek vozičkarjev. Izkazalo se je, da so vozički večinoma izdelani kakovostno in da se v mišicah tistih, ki so zadeve potiskali, skriva precej moči. Tek je namreč potekal precej hitro in v sproščenem vzdušju. Sproščenost se je imenitno prenesla tudi v soboto, ko je bila večina dneva namenjena premieri Urbanega gladiatorja – prireditvi, ki je v Ljubljano prinesla raznovrstnost, navihanost in izkušnjo svojevrstne pustolovščine na prostem. A pojdimo lepo po vrsti in povejmo, da so bile prireditve z nazivom Urbani gladiator letos organizirane v več krajih po Sloveniji (tudi v Celju, Laškem in na Polzeli). Prireditev je izpeljanka tistih tekmovanj, kjer morajo udeleženci pokazati obvladovanje različnih spretnosti. Če je zraven še nekaj kondicije, toliko bolje, saj se je med opravljanjem nalog potrebno premakniti z ene na drugo lokacijo, vendar ne sam, temveč zgolj in samo v ekipi. Urbani gladiator je torej nekakšna varianta iger brez meja za tiste rekreativce,  ki so navihani po duši. Modernejši med nami bi zagotovo zatrdili, da gre v primeru tega dogodka za adventure race (pustolovsko dirko?), za ekipni izziv, ki ga ne gre zamuditi. Tri trase in preko 40 ovir na najdaljši PRO izvedbi je preko 600 udeležencev izmučilo in izčrpalo do konca. Kljub temu so zadovoljni in nasmejani obrazi v cilju sporočali, da je bilo zabave v izobilju in da je prireditev kljub izredni logistiki uspela. Celotne izvedbe si brez pomoči SLOVENSKE VOJSKE ne bi mogli predstavljati, avtoriteta vojakov na ovirah pa je dala dogodku pravi pridih gladiatorstva.

Sicer pa so se organizatorji večkrat pohvalili, da je bila ljubljanska varianta adrenalinska atrakcija v vseh pogledih, na kateri so sodelovale 2-, 3-, 4-, 5- ali 10-članske ekipe. Na začrtanih trasah so ekipe na poti do cilja premagovale najrazličnejše ovire, med drugim je bilo potrebno na Špici prečkati Grubarjev prekop, na Golovcu se je metalo sulice, na več mestih je zadevo popestrilo prenašanje takšnih in drugačnih bremen (hlodov, vreč in gum različnih velikosti), v okolici Ljubljanskega gradu je bilo potrebno pokazati lokostrelske veščine in premagati gladiatorja na poti skozi tunel smrti. Tudi zato se je plezanje čez zid in plazenje po blatu ter premagovanje pajkove mreže zdelo udeležencem nekako samoumevno. Zaradi obilnih padavin je bilo še posebej zahtevno prečkanje reke, kar je od udeležencev zahtevalo skoncentrirano moč in ravnanje. Dodatno popestritev Urbanega gladiatorja je prineslo sodelovanje Slovenske vojske, ki je v ta namen na nekaj ključnih mestih v okviru začrtanih tras parkirala  svoja vozila. Bojda so bili valuki tisti, ki so jih gladiatorji še posebej podrobno spoznali: enkrat od spodaj, drugič od zgoraj, vedno pa na polno in v precej razgibanem tempu. Spotoma je potrebno še dodati, da je bil dogodek netekmovalne narave, čas ni bil pomemben, niti se ni vodila nikakršna evidenca o uvrstitvah posameznih ekip. Kot je bilo že večkrat omenjeno, je bil poudarek na druženju in skupnem premagovanju ovir. Da pa vse skupaj le ne bi bilo preveč zabavljaško, je organizator pred ekipe postavil dodaten pogoj. Pri vsaki oviri oz. predpisani aktivnosti, ki so jo morali opraviti udeleženci, je bila navedena tudi »kazen« v primeru, če se zadana naloga ne bi opravila. Praviloma je vsak izmed gladiatorjev napravil vsaj nekaj sklec in kakšnega »burpee-ja«. Vsekakor je potrebno organizatorjem izreči vso priznanje za izpeljavo tega precej kompleksnega projekta, ki udeležencev ni pustil ravnodušnih. Zagotovo je bila večina navdušenih in se je domov odpravila zaklinjajoč se na zagotovljeno udeležbo v prihodnosti, našlo pa se je tudi nekaj nergačev, ki so opozarjali na manjše pomanjkljivosti: recimo, da bi so bile ovire preveč na gosto postavljene, zaradi česar je prihajalo do gneče na posameznih odsekih;  poleg tega bi morda organizatorji naslednje leto lahko poskrbeli tudi za daljše startne intervale. A to so le malenkosti, ki še zdaleč niso skazile splošnega, zelo pozitivnega vtisa, ki ga je Urbani gladiator pustil v Ljubljani.

NOČNI TEK IN NEDELJSKO KOLESARJENJE

Na srečo prirediteljev se je nebo kmalu po koncu gladiatorske prireditve zjasnilo, kar je omogočilo mirnejšo pripravo na nočno dogajanje, ko so center zavzeli tekači. Nočni tek Ljubljanica predstavlja finale nočnih tekov po Sloveniji. Trase (5 km, 10 km in 21 km) so bile speljane po centru mesta, pri čemer je bil Prešernov trg glavna startna in ciljna lokacija. Kot se radi pohvalijo organizatorji, je bil letošnji Nočni tek Ljubljanica  v znamenju presežkov. Udeležence je na centralnem prizorišču najprej ogrel 6 PACK ČUKUR, kasneje pa band CARPE DIEM, ki tekačev seveda ni pustil razočaranih. Uvodoma so na krajši razdalji za netekmovalno tekaško zabavo poskrbele družine, kasneje pa je šlo zares. »NOČNI TEK LJUBLJANICA 10 km« je bil speljan v dveh krogih in je bil tekmovalnega značaja, kar se je na prizorišču tudi čutilo. Udeleženci so namreč v želji po najboljšem rezultatu iztisnili iz sebe še tiste zadnje atome moči, ki so potrebni za preseganje lastne zmožnosti. Poleg testa vzdržljivosti na 21-kilometrski razdalji je bil letos izveden tudi štafetni tek, ki ga lahko označimo za še en uspešen poskus popularizacije gibanja. Udeleženci so namreč lahko po svojih najboljših močeh pretekli različne razdalje in s predajo čipa tudi predali štafeto. V nedeljo se je dogajanje s kolesarskim maratonom nadaljevalo z nezmanjšanim tempom. Maraton ni bil tekmovalnega značaja in vsi udeleženci so sodelovali v skladu s CPP. Presenetljivo in za organizatorje ugodno spoznanje je bilo, da kakšnih večjih težav tudi letos ni bilo. Sicer pa se je tudi letos maratona udeležilo preko 400 udeležencev, ki so se podali na dve različni trasi: krajša, 35 km dolga trasa je bila namenjena družinam in je udeležence peljala  po Litijski, nato mimo Vevč v dolino Besnice;  daljša, 80 km dolga trasa pa je kolesarje vodila po razgibanem terenu vse do Litije. Brez obvezne masaže na cilju seveda tudi letos ni šlo.

Kot poročajo, so organizatorji v ponedeljek spali precej dolgo – organizacija tridnevnega športnega festivala pač zahteva svoje, a vendarle so njihovi obrazi izgledali vsaj tako zadovoljno kot tisti plakatni, omenjeni na začetku prispevka. Iz njihovih ust je bilo večkrat slišati zagotovila, da uspešne izvedbe ne bi bilo brez zvestih udeležencev in podpornikov. Prav zato ostaja zaveza tudi za naslednje leto, ko bodo organizatorji v približno enakem terminu pripravili podobno zanimiv program. Kot je slišati, že sedaj obljubljajo še več zabave ter nadgradnjo obstoječih dogodkov.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s