Bo treba v hribe

Posted: 16/10/2012 in prebliski
Tags: , ,

Očitno bo treba spet v hribe, ali pa na dolg lauf, ali pa na turo s kolesom ali pa….na nekaj, da se zgonim v nulo, ker postajam nevaren sam sebi in tečen za okolico. Matr , madona, oh in sploh, iritirajo me stvari, ki me ne bi smele.

Za take bedarije me je res škoda, ampak, ne morem si pomagati,  gostincev večino časa ne razumem. Saj ne rečem, gostilna Pri Kovač  – to je kraj srečnega imena, tu se večino časa počutim dobro , še več – precej dojemljivi so za moje želje in potrebe. Veliko ostalih gostincev take empatije enostavno ni sposobno in delajo stvari po inerciji, kot vedno, brez razmisleka. Od kje jim na primer samoumevnost, da v jabolčni sok vržejo limono ? A zdaj jih moram opozoriti, da želim jabolčni sok, ker želim okus po jabolku,  in da ne iščem limone ? Da bi se dečva vsaj zmotila in vrgla noter viski, ampak ne, ona popestri popolnoma korekten napitek z limono. Verjetno tako dela od nekdaj in z vsako pijačo. Limona je pač sveti gral bifejčkov – izgleda, da gre povsod zraven. Očitmo je brez limone dan zaspan in turoben. Jaz, naivnež, sem pa mislil, da me zbudi kava. No ja, sem učljive sorte in zdaj vem:  dokončno me zbudi bejba z limono v jabolčnem soku.

Še boljši prikaz samoumevnosti in smisla za gostinstvo sem doživel v petek, ko sem si zamislil eno druženje s frendi. Da se stvar ne bi zapeljala takoj v 15-tih minutah v nevarne vode, sem si omislil še pice. Seveda je šlo za dostavo na dom, ker skakanje naokoli v zadnjem trenutku ne pritiče zgledni organizaciji. Nekako samoumevno se mi je zdelo, da pečejo zadeve vsaj do desetih zvečer, če imajo tako pač objavljeno. Ob dejstvu, da njihova dostava redno najde pot do naše bajte (kar je v naših koncih zagotovo pomembna informacija !) in ob predhodnem informiranju glede naročila sem poklical »lagano sportski« tri minute čez pol deseto zvečer. Hladnokrvni odgovor me je v prvem trenutku zabrisal po tleh, že v naslednjih nekaj sekundah pa me je informacija katapultirala proti stropu, kakopak skupaj z arzenalom kletvic – pač, oni pečejo do pol desetih in naj se ne trudim s prepričevanjem, ker oni pač ne pečejo več. Kasneje so situacijo rešile bejbe, ki so se prijazno zapeljale do Toneta in njegove ekipa. Ta se je še enkrat več izkazala.

Še vedno precej razkurjen razmišljam o mogoči strategiji za dostavljalce pic, ki hodijo zgodaj spat. Namreč težava je v tem, da so pice pravzapravOK in da je to edina dostava v okolici, ki za povrhu vedno dostavi precej hitro. Zaklinjajnje k popolni ignoranci se zato zdi nesmiselno, saj je dostava na dom večkrat dobra opcija. Naj jim ukinem napitnine ? Naj ga ob dostavi naslednjega naročila malo peglam in renčim nanj ? Naj jih vsakič znova spomnim, da znam biti tečen ? Ker se mi zdi, da nobena taktika ne bo dovolj učinkovita, bo rekreacija do popolne izčrpanosti ustreznejša rešitev. V takem stanju vseeno malce drugače vidiš stvari.

Comments
  1. Jst says:

    Glavo pokonci, drugič naroči pir. Tam je samoumevno, da je ta velik in da je iz hladilnika.

  2. lebanovo says:

    🙂 ampak res🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s