Korzika 2010: pristen stik – fin dotik

Korzika me ne pusti na miru. Lani sem ji težil slabe tri tedne, letos me ona spremlja na vsakem koraku že kaka dva meseca. Začelo se je s povsem nedolžno – z obljubo o fotkah, nadaljevalo se je z recenzijo, vmes je bilo dovolj prostora za obujanje spominov. Pa ne, da bi zgolj jaz rezoniral pretekle dogodke. Nikakor. Na trenutke se je celo zdelo, da ima vsa okolica izkušnjo s tem otokom. Lep povod za neskončne debate. In ko sem za trenutek že videl jasnino na rtu, me je Korzika še enkrat oplazila ter zadonela na Evroviziji. Potem sem se vdal. S pričujočimi vrsticami iščem pomiritev.
Advertisements

4 komentarji Dodaj komentar

  1. black pravi:

    Lepo. Plezarija? Al’ samo prenašanje dojenclja, vohanje vode, mečkanje zraka in blebetanje z družico? Vprašam… Nisem še bil.

  2. lebanovo pravi:

    Kar se tiče plezarije, je možnosti tam obilo – frikovske inu alpinistične nature. Mi jih nismo izkoristili. Topogledno je bil trip bolj ogledna tura: smrdljivke/plezauke so ostale doma in nas spustile na en pristen, mediteranski, skoraj lagoden družinski trip. Tokrat so se pisale drugačne zgodbe.

  3. mojcej pravi:

    Prekrasne fotke. A z vanom ste bli?
    Pa tvoja žena/partnerica je na eni fotki tako zelo meni podobna 🙂

  4. lebanovo pravi:

    Hvala ! jep, z vanom smo napravili en krog. Tudi kratkolasa je bila zadovoljna ! 😉

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s