TnT 9x = Tolpa na Trojkah – devetič !

Posted: 09/05/2011 in lauf
Tags: , , ,

»sve više napredujem! … svakoga dana u svakom pogledu sve više napredujem!«

Če kdaj, potem je seveda točno danes čas za implementacijo zgornjega spoznanja v zgodbo o Tolpi – ekipi, ki se je devet let nazaj, seveda iz popolnoma drugačnih vzgibov kot pritečejo 7. maju (ni šlo niti za spomin niti za rezultat), tik pred razcvetom laufarskega trenda, odločila za sodelovanje na Trojkah: ultimativni igri osamljenega možgana in trdega podplata – na kubik.

V tem času smo absolvirali mnogo tega (kot je znanje o teku, poškodbah, taktiki in tehniki), še več onega (kot je »štelanje« glave, ignoriranje izgovorov – mi gremo vedno zares🙂 ) in v zgodbo vključili precej fino berljivih poglavij. Kot je recimo tisto o celonočnem žuranju in spodobnem teku, pa poglavja o velikih in malih potrebah in tisto o padanju v blato na lep, sončen dan (ko je bilo treba blato zares iskati) v trenutku skoraj popolne tišine, ko si slišal zgolj cepetanje superg, malo dihanja, nekaj šelestenja (jep, to je bilo še pred mp3 ero), še na tisti trasi, ki je peljala tekače od Urha proti centru.

Prav vsa poglavja so imela skupni imenovalec: prepričanost v svoj prav zadnjih dvesto metrov. Tam smo šli vedno na polno ! Dokler je bil cilj na Prešernu je bilo doživetje intenzivnejše, a tudi pred Magistratom je mogoče podoživeti tovrstne občutke. Do letos. Ko smo tradicijo obrnili na glavo in šli od štarta do cilja kot, ….ma kot da bi se strgali in skoraj pozabili na spodoben ciljni šprint. Ni nam ga uspelo razviti v celoti, ampak vse, kar smo počeli v dosedanjih tekih »malo po svoje« (in to še vedno počnemo), se je tokrat izcimilo v več kot spodoben rezultat za Tolpo, ki tako kot letos, ni letela še nikoli. Res: kot na Molniškem, smo tudi tu šli kot veter. Mislim, ne kot pihec, ampak kot poštena burja. In hecno: na koncu je bil občutek, kot da bi morala dirka še trajati. Ni bilo krize, ni bilo sopihanja v smislu borbe za preživetje, vse komponente so se zložile v fino celoto in to navkljub letošnji gneči, ki je popustila šele malo pod vrhom Golovca. Do tja je bila zahtevana zbranost za vijuganje, izogibanje, vzemanje in dajanje prostora, počasne korake in hitra zaviranja, za stopicljanje in takojšnje daljšanje korakov do naslednjega zastoja. Brez gneče bi šlo hitreje, a ker rezultat nikoli ni bil bistvenega pomena, se tudi tokrat ne sekiramo preveč. Mi vemo, da smo najjaći🙂. Drugo leto, ko bo številka primerna, gremo na ta dolgo, dovolj je bilo »kratkih šotov«. Mogoče se bomo celo pripravljali po alienejah zdravega življenja in predvsem sistematično.🙂

2003 – 177 247 TOLPA 1:12:23 MA117

2004 – 149 348 TOLPA 1:06:05 MA108

2005 – 132 203 TOLPA 1:09:25 MA97

2006 – 139 323 TOLPA 1:09:09 MA107

2007 – 126 201 TOLPA 1:09:12 MA97

2008 – 275 314 TOLPA 1:10:00 MA218

2009 – 316 666 TOLPA 1:12:59 MA252

2010 – 307 555 TOLPA 1:09:41 MA246

2011 – 186 1567 TOLPA 1:05:02 12 MA 149

Comments
  1. enxen says:

    Počas pa zihr gre za trend na boljš! Dejte, desetič pa stisnte enkrat pod urco, no?! Jubileju bi pritičalo! Pa magari s pomočjo nedovoljenih sredstev zdravega življenja, načrtnih priprav in načrtovanja rojstev🙂

  2. lebanovo says:

    pišuka…pod urco se nam zdi skoraj nemogoča misija in morda dolžina res ni prava vrlina :-)…ampak bemu, vidi pa se :-)…Glede nadaljevanja tvojih argumentov: mislim, da morava it na pir !😉

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s