Spomladanska sezona je končana

Posted: 01/06/2010 in lauf
Tags: , , , ,

O koristi teka je bilo napisanega in rečenega že veliko, verjetno v glavnem zato, ker se ponavadi kar samo od sebe ponuja in včasih celo bije v oči prepričanje o izjemnem vplivu premikanja spodnjih okončin v nekem ustaljenem ritmu*. Tudi zato ne bo odveč, če ta del sezone zaključim s krajšo evalvacijo.Torej: končni rezultat spomladanskega iskanja energije po planjavah odklopov se je izcimil, v zame povsem sprejemljivih (trenutno), pet minut dvajset na kilometer. Toliko sem uspel sproducirati na Županovi desetki v soboto. Več ni šlo, prisežem, že tako sem sopihal kot stara lokomotiva, v zadnjem kilometru iskal senco na robu in pazljivo poslušal glasbeni izbor, ki me je gnal naprej. Na koncu sem s ta belimi ošvrknil še gledalce ob progi in ves zadihan oddal kartonček. Spomladanska sezona se je tem dejanjem končala, do jeseni ne plačam nobene prijavnine več, ampak se samo še intimno kregam s Polarjem. Verjetno bo morala biti komunikacija intenzivna, saj sem imel tudi tokrat občutek, da bi lahko tekel vsaj štirinajst dni skupaj, na hitrejši dirkaški ritem pa nisem upal niti pomisliti. Očitno me poleti čaka kombinacija intervalov in dolgotrajnih popotovanj po Golovcu. Klinc, Kotnik bi rekel, da sem si sam kriv. Z doseženim sem zadovoljen, saj je bila situacija predvsem februarja, ko so se rojevali spomladanski plani, daleč od rožnate. Antibiotiki so takrat v pravi daltonijadi (beri: najmlajši nekaj stakne, srednji prenese, tretji dokončno trešči dol zaradi »kao« otroške bolezni) opravili svoje, zato sem se v sežanskih enaindvajset vrgel praktično na suho in jih odcepetal zgolj in samo za preživetje. Jasno, potem se je forma dvigovala in padala v ritmu ostalih opravcev, ki delajo ta svet barvit. Če sem še na Molniškem teku kot poznavalec lokalec preklinjal organizatorje zaradi dolgočasne trase z enim trapastim klancem (pa toliko možnosti za pravi kros je tam okoli), sem Trojke suvereno oddelal ter se za Župana že dovolj zmotiviral, da sem ga odtekel brez izgovorov, kao na polno. Ker se tetiva s pomočjo čudežne žavbe in masaže precej spodobno obnaša,  se trenutno vzpenjam proti točki, ko tek spet postaja igra in užitek. Samo še vprašanje prehrane in napitkov rešim, pa sem na konju.:-) Vem, vem, prihaja poletje, obdobje primerno za dopustniške izgovore. Za začetek razglašam najbolj univerzalnega: »vse je v glav«…

*malo prirejeno po Založbi krtina

Comments
  1. enxen says:

    rad delim nasvete .. hehe, posebno tekaške .. wanna peak za ljubljanca?😉

  2. lebanovo says:

    itak….nič čakat,samo strelaj😉 …me zanima…

  3. enxen says:

    hihi, z intervali in LSD meriš v tapravo smer.

  4. lebanovo says:

    ti kar usmerjaj….🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s