AC/DC – Wells – 22.05.2010 – Black Ice tour

Posted: 25/05/2010 in muska
Tags: , , ,

Samoumevno, da se pisci Lebanovega kritično odzovejo na dogodke doma in v okolici. V soboto sva se v imenu Lebanovega na raziskovalno pot podala dva, rocku in resnici zaprisežena, raziskovalca rockovskih struktur in množičnih zbiranj. Tokrat sva pod drobnogled vzela fenomen avstralskega narodno-zabavnega, vokalno-instrumentalnega sestava, ki sliši na ime AC/DC in je dejaven že ohooho let. V tem času je ta VIS s svojim zavzetim delom, koncertiranjem ter izdajanjem plošč, pridobil nesluteno popularnost. Obisk koncerta tako že zdavnaj ni več namenjen poslušanju glasbe, temveč je postal multimedijski spektakel velikih razsežnosti, kjer se zbirajo v črno odeti, pozitivistično naravnani rockerji in dodajo življenju mavrico. Ena od besed, ki označuje resnega oboževalca je seveda predanost in te je bilo v Welsu skozi dan opaziti več kot preveč. Spet se je zgodil medgeneracijski stek, ki bi ga lahko kritiki označili kot srečanje nekritičnih konzumentov, ki padajo na spektakelske štose ala ognjemet, bobnenje iz topov, velika izbira napitkov, hrane ter memorabilij, a na koncu se vseeno prikrade spoznanje, da  je glasba še vedno na prvem mestu. Avstralci so jo izvajali z največjim navdušenjem, profesionalno in korektno. Takole je zadeve videl očividec dogodka:

V srednji šoli sem narisal plakat – poster AC/DC, še sedaj visi na steni. In od takrat me spremljajo in me s svojimi melodijami navdušujejo ti večni romantiki. No ja, do romantikov jim manjka vse, saj do sedaj niso zapeli še nobene balade, ljubezni pa tudi niso omenili v smislu, kot naj bi to počeli romantiki.  AC/DC pa najdejo smisel  v iskanju visokih voltov, ki v nevihti z dinamitom prebijajo pot do pekla. V glavnem: muzika, ki  da veselje do spontanega poskoka.


V soboto ob 09.00 uri, ob odhodu avtobusa izpred Tivolija, ko se je prvič na turi zarolal Rock´n´Roll train, se je v avtobusu zaslišal prvi v seriji zvokov:«Psssssssstk« …in začela sva preprečevati dehidracijo, saj smo bili z vsakim kilometrom bližje peklu. Slovenska nogometna reprezentanca je bila v nevarnosti! Izkušeni organizator prevozov na koncerte je splaniral postanke na dve uri, kar je ravno še zneslo, da mehurjev ni razneslo.

Po cca. 7. urah vožnje smo zavili z avtoceste ter v avstrijskem Welsu poiskali parkirišče za avtobuse. Do tedaj sta na dveh sumljivih sedežih izginili reprezentanci, dva pa sva bila pripravljena na hrup, razbijanje in cviljenje z odra, bolje rečeno: na rocknroll v najboljši maniri. Seznanjeni z veselo novico, da smo samo cca. 20 minut od letališča, smo se vključili v čredo, ki nas je ponesla proti letališču. Hm. Čredo, ja. Res fascinantno, koliko ljudi se odpravi na romanje h koreninam hard rocka in potrpežljivo trpi logistično kalvarijo, ki je na takem dogodku nujnost. Še dobro, da so bile ob poti postojanke, kjer smo prejeli dodatna okrepčila, saj se je čreda do letališča pomikala vsaj kako uro. Zadnji piksni sva odvrgla na goro piksen, ene 20 minut od pravega vstopa na prizorišče.

Kot znajo povedati rednejši obiskovalci množičnih triumfiranj te vrste je bila množica znotraj prizorišča skoraj bibličnih razsežnosti. So dodali, da je bil to verjetno največji koncert na tokratni turneji. Organizatorji, očitno pripravljeni na tako maso, so zato pripravili ogromna platna, ki so pričala vtis bližine odra. A tistim, ki so stali zadaj (beri: kak km od odra) so bili verjetno bolj v uteho litrski vrči piva. Situacija je izgledala skoraj tako odtrgano kot podatek, da so v Münchnu razprodali stadion, kjer so prenašali (!!!!) Ligo prvakov. Nekaj Bayernovih fanov pa se je vseeno skotalilo tudi do Welsa.

Za naju se je popotovanje šele dobro začelo, potrebno je bilo prehoditi celo letališče, saj sva morala biti pod odrom. Pač nujnost, o tem ni potrebno razpravljati. Po cca. pol ure hoda med stojnicami, prodajalnami majic, rock foodi itd sva prišla do ovire – ene izmed ograj, ki je delila letališče na prekate. Ravno se nama je v roki znašel kozarec z napisom »Have a drink on me« s sliko Agnusa (mimogrede:za katerega je bila konzumacija 2 EUR, tekočina v 4 dcl kozarcu pa je bila vredna 4 EUR). Ko sva kozarca lepo spraznila in pospravila plastiko, (ki se sedaj že po malem dobiva status relikvije) v nahrbtnik, sva se lotila problema. Hodila sva ob ograji, skoraj uživala v gnečenju z ostalimi verniki, in tuhtala: nikjer se ni kazala možnost prehoda in s tem nadaljevanja poti proti odru. Končno sva prišla do še gostejše gneče, take že skoraj intimne. Nenadoma se je gneča v razdalji petih, morda desetih metrov sunkovito in hitro premaknila naprej in nekaj ljudi je padlo v blato (cca. takrat ga je bilo zgolj malo čez gleženj). Podrl se je del ograje, izkoristila sva situacijo in bila na drugi strani ograje. Pri tem sem skušal pobrati ene dva, ki sta bila v blatu, pa nisem bil uspešen. Hitro sem skočil čezenj, da se ne bi sam znašel v zoprnem položaju.  Neugodno, a čez nekaj trenutkov se je situacija popravila, spet je  bilo vzpostavljeno stanje običajne gneče. Kul.

Še kratek pohod proti odru, pa sva bila zopet pri ograji, tokrat cca. 150 m od odra, pomol pa je segal cca. 20 m do naju. Najprej ni šlo več, že tako sva povzročila nekaj jeze in ogabno razkurjenih pogledov iz množice. Res je, lepi nismo, ko gre za primarne interese. Sledilo je cca. 2 urno čakanje na začetek koncerta. Ta čas so predskupine izkoristile za prepevanje svojih zimzelenčkov, a ker so ozvočenje hranili za avstralske penziče, jih nisva slišala prav pošteno, zato jim ne bova sodila. Slišali smo bojde tele tri skupine: Kaiser Franz Josef, Boom, Volbeat, a 95 jurjov nas je bilo neučakanih…

Nato pa spot – rocknroll train, ki brzi in na katerem potujejo joškate dekline, kurjač pa prekomerno meče na ogenj, da gre še hitreje. Ko končno vse prebije, oder eksplodira in Angus navije prve rife. Nekaj nas je čutilo enako – in smo se pošteno razmigali,  nekaj se jih je, zmernejših občanov, sicer pridušalo, ampak prvi smo imeli nekaj več placa, da smo lahko aktivno poslušali… Sodelovalo je tudi vreme – uscalo se je direktno iz pekla. Ni mogl bit boljšga – začela je padati toča. Drl sem se samo še – to mi delej, to mi delej  uaaaaaaaauuuuuuuuuuu!!!!!!!!!!!…AC/DC pa so žagali, mi pa skakali po blatu, bili premočeni do kože … ampak to je to, med Thunderstruckom smo lahko uzrli celo nekaj strel, takih od katerih v hribih smrdi. Res dobra kulisa.

Torej, muziko je čutila tudi narava in  pristnost doživetja je bila še intenzivnejša.

Izbrana poezija za sobotni dogodek ni odstopala od izbora, ki ga je mogoče slišati na ostalih koncertih te turneje, a da bi se pritoževal zaradi ponavljanja: ne. Ne to pa ne gre, navsezadnje sem/sva jih tokrat prvič slišala v živo.

Rock’n’Roll Train
Hell Ain’t a Bad Place to Be
Back in Black
Big Jack
Dirty Deeds
Shot Down In Flames
Thunderstruck
Black Ice
The Jack (incl Angus strip)
Hells Bells
Shoot to Thrill
War Machine
High Voltage
You Shook Me All Night Long
TNT
Whole Lotta Rosie
Let There Be Rock
Highway to Hell
For Those About To Rock

Enkrat vmes je dež ponehal, za finiš pa je sledila še ena osvežitev.  Eden od vrhuncev seveda tudi 15 minutna solaža s klasičnim striptizom…pa bi Agnus še lahko navijov. Samo dotik strune, ljudstvo pa »AAAAAAAAAAAA«. Iz komada v komad se je navdušenje stopnjevalo, zamere deklicam, ki niso ustrezno sodelovale z Jackom so bile hitro pozabljene, vsak naslednji hardrockovski trzljaj je odrival pripombe o izbiri koncertnih komadov (te se pač vedno najdejo, jaz sem denimo navijal za Hard as Rock & Ride on, v bližini je bilo slišati zahtevo po Riff Raff & Sin City), dve uri je dogajalo na polno. Pošteno hripavi smo dočakali še streljanje iz topov. In potem konec. No, ne čisto. Spotoma so poslali proti zvezdam še nekaj raket, ki so se razpočile na odrom in ustvarile lepo kuliso za zaključek.

Na koncu še en kozarec za spomin, obvezna majčka, pa pohod premočencev proti avtobusu, prvih pol ure v blatu do kolen. Dobesedno. Čevlji so ostajali tam noter za zmerom. Jutro smo našli v Ljubljani, kjer je bila uničena reprezentanca že zdavnaj zgolj oddaljeni spomin, koncert pa nekje blizu. Jep. Let There Be Rock.

p.s za konec prilagam še manjši slikovni povzetek dogajanja.  Za ogled klikni sem.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s