Proti vrhu Dobrača

Posted: 11/03/2010 in hribi
Tags: , ,

Utrujati z vremenskimi neprilikami je v teh dneh sicer malce dolgočasno, a v soboto nisem mislil tako in sem precej na glas tulil, da grem raje dol kot gor, pa tudi če ne pridem na vrh, ki se je v sicer jasnem vremenu prav dobro videl. In bajta in stolp in sploh vse kar je sezidano tam gor. A v tistem strupenem vetru mi je bilo za stanje na vrhu popolnoma vseeno. Po prepihani prečki, kakih 20 minut pod vrhom sem bil zmožen samo še odločitve o najhitreje mogoči vrnitvi v dolino ali pa vsaj v kako zavetje. Tega je začasno ponudil nekak pastirski stan, ki se nama je postavil na pot ter ponudil tistih pet minut za čiščenje očal, ki so zaledenele na notranji strani. Pač, kondenz in te stvari, ki pridejo z viškom kondicije. Hitro je zanohtalo in zato obrat vseeno ni povzročil pretirane stiske, saj je natura tega izleta pač takšna, da kar vabi k vsakoletni ponovitvi kot uvodna tura za seznanitev z osnovnimi postulati dejavnosti. Hiter dostop, širjave opuščenega smučišča, strmina, izpostavljenost in težavnost pa take, da kar vabijo začetnike k obisku. To je vsekakor teren za spoznavanje osnov kobacanja na turnih izletih. Midva si sicer pri vzponu nisva privoščila direktne variante navzgor, ampak sva po Dobraču (2166 nmv) vandrala gori doli naokoli in to ne zaradi izgube orientacije, temveč iz čiste radovednosti. Ta naju je pripeljala v precej pokljuški svet, ki se odprl šele pri Aichingerci in od tam naprej sva bila res na smučišču. Navzdol je šlo po uživaškem snegu, ki se je na zadnjih dveh strminah spremenil v poligon za smučanje po grbinah. Zaradi pekočih občutkov sta bila odseka odpeljana še posebej previdno. Vožnja po snegu neposredno do makine je bil še en bonus tega izleta. Sicer pa je potrebno pripomniti tudi to, da na tem kuclju iskanje samote ne pride v poštev. Sloves opuščenega smučišča je poskrbel za dobro obiskanost, članek v PV-ju pa je obisk smučarjev iz sončne strani zgolj še povečal. Za prvi postantibiotični trip se je Dobrač pokazal super izbira – lahko sem sopel in hropel, vedoč, da bom na koncu vseeno napravil nekaj zavojev. To je zadostovalo.  Marčno pivo na koncu je bilo samoumevno.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s