Z vesli Na produ

Posted: 12/01/2010 in plovba, prebliski
Tags: , , , , , , ,

Blog s pričujočim prispevkom sicer ne bo pridobil na aktualnosti, a bo zadostil poslanstvu arhiviranja…………………….

V vrtincu vsakodnevnosti se na žalost sem pa tja zgodi, da dogodki preprosto uidejo, pa čeprav si poskušaš zapomniti enkratnost trenutka. Takrat ostane samo dober občutek, ki sicer ne uspe definirati vseh detajlov, a te vseeno toliko poboža, da si rečeš »fino je bilo, hočem še«. Nekaj podobnega se je zgodilo z resnim namenom popisovanja vodne pustolovščine na vevškem polju. A se je vmes izgubilo preveč detajlov, da bi zmogel opisati realno časovnico.

Še več, danes nisem več prepričan ali sva s Škodo veslala po poplavljenem vevškem polju ali nemara nisva zašla Pod ježo, utegnilo pa bi se celo zgoditi, da se bo našel lokalec z opombo o veslanju »Na Studenc«. Da bo vedro polno, zemljevid TIS-a sugerira poimenovanje »Na produ«. Skratka, ne vem kje sem veslal, a izgledalo je precej cerkniško. Nekje v ozadju je bila reka, iz mirne vode pa so štrlela ven posamezna dreva. Ostala je impresija deževnega, jesenskega dne, totalno netipičnega za december, celotna scena bi prej našla svoje mesto konec oktobra, najkasneje v začetku novembra.

Navkljub malo hecnemu vremenu je bila ekipa udeleženih maksimalno pozitivno našpičena. Ni ji bilo odveč niti iskanje prehodov do vode, niti pošiljanje zraka v gumijasto beštijo, niti žlobudranje vode v supergah že takoj na začetku dogodka. Pravzaprav je tihi plan hotel usmeriti vesla proti koritu Lublance, da bi lahko veslača v skoraj adrenalinskem prečenju pogledala še na drugo stran, a so naju grozeče brzice, na rjavo razpenjeni reki, pod vevškim mostom prepričale v nasprotno in zato sva po travnikih zaveslala v smeri kašeljskega mosta, ki bi ga bila skoraj dosegla, če naju vmes ne bi zmotilo nekaj elementov.

Recimo, da sva se malo pridušala nad dragimi povečevalnimi stekli, zaradi česar sva fotiče pustila na kopnem in sva zato še z večjim veseljem trenirala šprinte proti čapljam, štorkljam in ostalemu pernatemu življu, ki je tiste dni užival tam okoli. Da ne bom zanetil ornitološkega upora še pristavim, da so bili šprinti za ptice vseeno bolj humorni vložek kot resna grožnja, saj zaradi naju niso spreminjale ustaljenega bioritma. Nisva prišla bližje kot na petnajst, dvajset metrov. Pernati stik nama torej ni uspel, a dva gledalca sva se uspela zagledala z enim glodalcem. Bojda sva roke v pozdrav, na razdalji enega metra, dvignila nutriji v čast. Ob izmenjavi mnenj o svinjskem obrežju vevškega polja, ki tam okoli ceste španskih borcev po malem spominja na ekološko katastrofo smo odvili vsak v svojo smer. On je splaval dol z omiljenega hloda nekam v globino, midva sva zaveslala pristanu naproti, saj se razen neoprenskih rokavic nihče ni strinjal z nadaljnjim raziskovanjem tega zanimivega biotopa. Vseeno je bil krajši trip po poplavljenem polju popolnoma dovolj za odhod na toplo, novoletnemu vzdušju naproti. Howgh.

Comments
  1. K&M says:

    Točno tko [pika]🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s