Olimpija: Maroussi: na žalost že videno

Posted: 30/10/2009 in zelena
Tags: , , , , ,

Nova sezona, stari sedež, ista pričakovanja.

Saj bi bil krivičen, če bi zapisal, da se spet ponavlja zgodba zadnjih let, ker je vsaj v pristopu k igri vidna razlika. Fantje borbajo več in tudi bolje znajo tapkati. Nisem edini, ki misli tako, saj je bila dvorana lepo napolnjena, čeprav je ostala obljuba o razprodanosti neuresničena. Še dragonsi so se po dolgem časi izkazali tudi na basketu. A klinac, rezultat prav prekleto spominja na prejšnje sezone, ko je bila Olimpija bolj topovska hrana kot kaj drugega. Upam, da letos le ne bo tako.

Maroussi se je predstavil kot skupek basketašev, sicer v grdih dresih, ki pa znajo zelo dobro igrati košarko. Izgledajo izkušeno. Prav veliko zgrešenih metov niso imeli, prihajali so do izdelanih akcij in najpomembneje: uspeli so se prilagoditi sodnikovi interpretaciji večera. Zdi se, da je Olimpija izgubila tekmo prav zaradi neuspešne prilagoditve na sodnikov kriterij. No, res je pa tudi, da razen Walsha prav veliko ljudi v napadu ni blestelo, niti v obrambi ni bilo vse tako kot se šika. Prevečkrat so nasprotniki dosegli koš nekako z lahkoto, medtem ko so morali zeleni za vsakega precej garati. Kot da so jih imeli nasprotniki temeljito preštudirane. Vsaj tako je izgledalo iz pete vrste. In da bo hec še večji, se je celo tekmo zdelo, da Grki igrajo doma in zeleni gostujejo.

Olimpija na žalost ni zmogla tistega kančka moči, znanja , sreče več, da bi prevagala tekmo v svojo korist, čeprav je bila po mojem vsaj dvakrat priložnost za to. Po drugi strani je Maroussi v začetnih dveh minutah zadnje četrtine napravil razliko, ki je ob vedno večji nervozi domačih suverena zdržala do konca. V tej konfuzni analizi je vsekakor potrebno poudariti, da bi morali zeleni centri odigrati bolje in bolj skočno in za upanje na končni uspeh se ne bi smel izgubiti niti Sani. Sicer pa optimist v meni še vedno upa na boljši izkupiček kot sta bili lanski zmagi in osem porazov. Pesimist mu seveda take blodnje zlahka prevpije z argumenti o nepovezani in brezidejni igri.

A po drugi strani obstajajo v Tivoliju tudi konstante. Na mojem delu tribune so povečini ostale iste face, ki ob odmorih občudujoče vzdihujejo zaradi uigranosti Zmajčič in si verjetno tako do potankosti izdelanih predstav želijo tudi za bojse, ki vmes med nastopi teh uigranih mladenk tapkajo žogo po parketu. Ma, da do četrtka zmaji trenirajo kot nori, se napsihirajo in na podlagi fanatičnih uvodnih dveh minut spravijo v ekstazo publiko, ki potem rohni skozi celo tekmo, da sodniki z nasprotniki vred niti ne pomislijo na zmago v Tivoliju. Tako je bilo v idealizirani preteklosti in to si želim za četrtek.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s