030709: 582 → 1911 (5.del)

Posted: 10/07/2009 in hribi, prebliski
Tags: , , ,

Izpeljava načrta se je prelevila v sklepno fazo. Večjih odstopanj ni bilo in zato se je požirek aptamila še toliko bolj prilegel. Pred njim se je odprl svet o katerem je le slutil in ga v resnici ni zmogel celega zaobjeti. Lahko je že zagledal tako želeni cilj. Pravi hribi čisto od blizu, skala da bi jo skoraj lahko zatipal, če bi znal hoditi, razgiban teren za plazenje, travne zaplate z macesni za senco in miren počitek. Od spodaj je prihajal šum Male Pišnice, iz stene so odmevala povelja, na sredini pa se je razgibano kazala krnica, vsa razdrapana od učinkov silne narave. Ostanki ledenikov ter ostanki velikih odlomov so sestavili izjemen ambient. Tam na desni strani je pot peljala naprej, cilju naproti. Tja je usmeril svoji šerpi, tam je naletel na prvo poplezavanje, resda v nahrbtniku in tam je ves pozoren spremljal stopicanje po ozki polički s skoraj prepadnim iztekom na desni strani. A pot je bila markirana, napredovali so z iskricami v očeh. Bolj so se bližali jezercem večje je postajala utrujenost in z njo je prihajala tečnoba. Verjetno zgolj kot posledica velikega višinskega preskoka, saj se je že cel dan gibal na višini 1800 metrov nad morjem. Še, več približeval se je točki z zapisom 1911 nmv, kot je pisalo na vrhu Slemenove špice in nestrpnost je bila vedno večja. Na jezercih je ukazal še zadnji postanek pred naskokom na vrh. Na hitro se je pomiril, ustavil konje in spet preklopil v prešerno razpoloženje. Postanek je bil zaukazal zgolj za toliko, da se okrepča, malo spočije in oceni razmere. Sonce se je namreč že spet skrilo za oblake, sopara je še malo bolj pritisnila in oblaki so se zgostili skoraj tako, kot da bi se želeli spraviti v konzervo. Dodatno gubico skrbi so povzročili še pogledi sestopajočih. V njih ni bilo zaslediti brezskrbnosti. Vseeno sta šerpi na hitro postavili bazni tabor in povabili k gostiji preostale prebivalce jezerc. Na malico so tako prišle 3 kavke, 25 mravelj in en hrošč in 12625 mušic. Od vseh naporov je pomotoma poslal 3 mravlje v večna lovišča, a večje škode vseeno ni napravil. Edinole šerpi sta bili zaskrbljeni spričo dejstva, da je mastermind v silnem skoku za mravljo z eno nogo pristal v bobku. Vonjave za nazaj so bile zagotovljene.

Zaradi ponovnega ogleda linij nekaterih legendarnih podvigov se je pprestopanje v baznem taboru malo zavleklo. In že je iz Tamarja povleklo, malce je zagrmelo, že je začel preštevati prve kaplje. Vrh je zato tokrat izostal, a sam je bil zadovoljen. Uspel je povonjati pridih prave pustolovščine v zaresnih hribih. Mah, kakšen Molnik si je še zamrmral, odslej rinem samo še gor. Samo, da jima prodam idejo kot da bi bila njuna. Na povratku v dolino je že sladko dremal. Pustolovščina utrudi tudi največje med junaki.

Konec.

Comments
  1. enxen says:

    velika avantura! hehe …
    ti, zakaj pa ti tega teksta ne skušaš prodati recimo reviji mama, ali pa kakšni podobni? po moje bi šlo, je ultra berljivo, v stilu Ingoliča …

  2. lebanovo says:

    pišuka…saj res……bom poskusil….

  3. Jelenko says:

    Hihihi, ker smajl;)))) super!!!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s