Ohranjanje stika

Posted: 06/05/2009 in hribi
Tags: , , ,

Gledano strogo s hribovskimi očmi je letošnja bera vzponov precej lagodna. Kucelj ali dva na mesec, ravno toliko, da misel na gorništvo ne odtava predaleč stran.  Da se ne spomniš na hrib, zgolj ob brisanju prahu na knjižni polici. Toliko pač, da z lahkoto vzdržuješ debate in se v trenutkih navdušenja fiktivno kobacaš čez klasike. Skratka, nekaj migaš, toliko, da doma sekiraš, iščeš variante, se prilagajaš, ubiraš razne taktike, se zmotiviraš vsaj za tek  in na koncu ugotoviš, da je vseeno fino fajn, če si čim prej doma, kjer se odvija še boljša zgodba. V taki maniri in z aprilsko porogljivimi prvomajskimi se končno spakiraš, poiščeš v Tacnu še eno dušo s podobnimi zagatami in jo pičiš proti dogodivščini. Na poti do Bele peči opraviš z nekaj zanimivimi detajli, se prepričaš , da lepa beseda lepo mesto najde, zdrava pamet pa rešitev in že stojiš pred lepo razklano skalo, ki vabi na dopoldansko razmigavanje. Gib tu, gib tam, vpet sistem in frend v poki, pa trije raztežaji prehitro minejo. Skladno z novo percepcijo časa, samo še malo pomodruješ in že roma oprema v nahrbtnik, ti pa v dolino, saj ugotavljaš, da je ura dvanajst, ko si že narahlo v zaostanku. Z mislijo na teleportiranje sva med prvomajskimion in jaz kot uvod v velike zgodbe zlezla Katastrofulo v Beli peči.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s