Prva basketaška doza

Posted: 27/09/2008 in zelena

Najprej ena hecna ugotovitev. Ob pregledu basketaške literature, ki govori o Remsovem poslovilcu, sem ugotovil, da na igrišču stojijo bojsi štirih ekip, od katerih se samo dva košarkarja spustita pod mojo letnico rojstva. Ostali so nad in samo nekaj jih vedri tam v okolici plemenitega letnika. Sedaj mi je julijska situacija na igrišču za šolo bolj jasna. Dva meseca oddaljen pogled pojasni tudi kak nenadejan poraz. Ampak, kot rečeno, to je misel zgolj za mimogrede, ni še časa za obup.

Precej bolj zabavna je misel, da je Olimpija po dolgem času spet sestavila spodobno ekipo, ki  jo bo veselje gledati. Resda še malo moti neuigranost, a iz posameznih potez že lahko slutimo nadgradnjo garaškega pristopa, ki bo za uspeh sicer še vedno potreben, a ne bo edina kvaliteta te ekipe. Če zanemarimo dejstvo, da so Turki nastopili brez treh, trenutno poškodovanih, reprezentantov in jih na račun zvenečega trenerja uvrstimo v evropski srednji kakovostni razred, potem mora današnja gladka zmajevska zmaga zgolj navdušiti. Tudi zato, ker je bilo tudi iz 16 vrste videti, da se zmaji še ne čutijo popolnoma in zato kaka bala odleti mimo.

Pozitivni presenečenji petkovega popoldneva sta definitvno Mirza in Sašo, medtem ko se zdi, da je Wallace predvsem material za gnetenje. A do prvih resnih tekem je še en mesec in ni vrag, da jim bo Džikič vcepil svoje skice v glavo, tudi Goluboviču, ki se je sicer izkazal s pravočasnimi odrivi, a ga je morda na trenutke preveč sprovocirala vnema. Podobna ocena bi veljala tudi za Rudeža. Za konec zelenega odstavka povem, da so zmaji-starine (beri: Milič, Hukič, Ilievski) svoje delo opravili rutinirano, tako kot se od njih pričakuje. Firbci seveda obžalujemo, da na delu nismo videli še preostalih članov, denimo Sarajlije, ki je bojda potencial. Tekma proti Fenerbahčeju je bila zanimiva tudi zaradi Vidmarja in Preldžiča, dveh mladičev, ki nastopata v rumeno-modrem dresu. Danes ju je okoli prinesla trema in jo posebej zagodla Emirju, ki ni dosegel niti točke, vendar naj me koklja brcne, če ne bosta pod Tanjevičem zgolj napredovala, konec koncev, ju v primerjavi z lanskim letom, mišična masa že dela dedca.

A da evforija zaradi zmage ne bo prevelika, še obveščam, da sem si ogledal tudi dvoboj med Maccabijem in Panathinaikosom: takole čez palec bi rekel, da je razlika 15 točk v korist gigantov, ne glede na to kateri ekipi primerjamo. Dvoboj velikanov evropske košarke je na hitro skiciral nekaj lepih potez in izenačenost ter dva različna koncepta. Če zeleni stavijo na vrhunsko uigrano ekipo približno enakovrednih, potem rumeni prisegajo na igralca s potezo več.  Sicer pa to predvidoma ugotovim še enkrat danes zvečer.

 

 

 

          

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s