Pivojada 07: merjenje okusa

Posted: 04/12/2007 in prebliski

Novica me sploh ni presenetila, samo prikimala je ugotovitvi, da nekateri/e svoj hobi živijo tudi za cekine. Pravi srečkoti. A danes jamram ne. Ob dogodkih zadnjih tednov me je zaznamek zgolj spodbudil, da sem končno zbral vtise in ubesedil tisto, kar bi pravzaprav moral prodati kaki agenciji, ki preučuje vedenje potrošnikov.

Zadeva je bila namreč zgolj na prvi pogled namenjena petkovemu druženju, v resnici je šlo za resno strokovno delo, kjer so se mnenja o variabilnosti, o standardnih odklonih in modusih kresala precej bolj kot je to za druženje običajno. Tokrat ni šlo samo za vljudnostno frazarjenje, niti za osladno, telenovelsko prijaznost, temveč za spopad resnih mnenj utemeljenih na občutkih brbončic. Že zgolj bežni pregled spleta pokaže, da je tema izjemno zanimiva in da raziskave potekajo po vsej krogli. Eni se sicer zadovoljijo zgolj s pavšalnimi ocenami (so dobre za čas, ki ga moraš med preteklim in naslednjim požirkom nekako premostiti), drugi se teme lotijo v promocijske namene, medtem ko tretji, in med te se prištevamo tudi sodelujoči, prisegamo na trdo eksaktnost. Zgolj zato, da presežemo stereotipe in razbijemo tabuje.

Da ne okolišim preveč povem, da ima institucija JOAN v Šiški zanimiv laboratorij z vzorci iz celega sveta. Vzorci so s svojo različnostjo in raznobarvnostjo embalaže, s sumljivimi navedbami o odstotkih in pretkanih zastopnikih kar klicali po temeljiti analizi. Razlogov je bilo dovolj, da so se vodilni v JOAN instituciji odločili za pilotski projekt PIVOJADA 07, v katerem je sodeloval cvetober pivovarskih preizkuševalcev, izhajajoč iz različnih strok in svetovnih nazorov. Čast je doletela tudi milje lebanovo, da je lahko s svojimi izkušnjami pristopil k projektu, katerega namen smo iskali v potrditvi hipoteze, da mrzel vedno paše.

Kasneje smo izvor našega truda našli v ljubkem anglizmu: benchmarking, kakor naj bi se imenovalo naše početje. Bojda smo se v jesenskih petkih šli proces, v katerem smo za klenega pivopivca ovrednotili vrednost posamezne pločevinke v primerjavi z vrednostjo ostalih pločevink, ki jih je moč spiti na tem geografskem področju, spotoma smo seveda določili še najboljšo izmed najboljših pločevink. Kot predavajo strokovni viri se benchmarking začne z definicijo, kaj je za izbiro posamezne pločevinke najpomembneje. Čeprav ZPS in ostali faktorji predavajo, da na izbiro pločevinke vpliva več dejavnikov (cena, barva, lokalna pripadnost, ipd.), smo se za potrebe PIVOJADA 07 osredotočili zgolj na eno dejstvo: tj. okus, ki smo ga preverjali z naslednjim postopkom. Torej smo hipotezo ustrezno dopolnili v naslednjo kolobocijo: da mrzel vedno paše čista je resnica, a najraje zvrnem vase, tistga, ki za brbončiče kot perla predstavi se. Jasno, zaradi večnih debat o boljšem Unionu, slabšem Zlatorogu in navgravžnem Favoritu.

Kot rečeno: znanstven pristop zahteva urejeno metodologijo, ki naj omogoči čim bolj natančno preverjanje naše hipoteze. Raziskave smo se lotili z naborom enaintridesetih primerkov piva, nabranih iz celega sveta. Enota je bila piksna, steklenicam in ostalim vrstam embalaže smo se izognili tudi zato, ker so steklenice in ostala embalaža posameznih pivskih znamk preveč prepoznavne. Oštevilčene piksne, zavite v časopisni papir, možnost »prepoznave vnaprej« (in zaklinjanja na zgolj in samo eno, najboljšo), pomembno zmanjša. Zavitke smo vsakokrat odvili šele na koncu posamezne seanse. Za vse morebitne ponavljavce še povem, da smo okus poskušali oceniti z majhnimi odmerki, saj bi analiza okusa pollitrskih argumentov trajala absolutno preveč časa. Pa tudi stopnja opojnosti bi bila za odtenek previsoka. Naslednji korak k čim večji objektivnosti je bil seveda povezan s temperatura napitka. Da se morebitni trmasti zagovorniki zgolj ene prave znamke ne bi izgovarjali v klasičnem slogu »ta je bil pa pretopel, oziroma premrzel« , smo vse zavitke lepo ohladili na enako temperaturo. Do resnega znanstvenega pristopa smo bili nato oddaljeni zgolj še en korak. Določiti smo morali lestvico s katero bi merili okus.

Institucija JOAN se je za finalno priložnost odločila za uporabo naslednje devetstopenjske lestvice:

0 – nisem pil,

1 – fuj , zanič,

2 – ne paše mi,

2,5 – še gre, a ga v bodoče ne bom pil,

3 – v redu, a nič posebnega,

3,5 – kar dober,

4 – dobro, okus mi paše,

4,5 – zelo, zelo dober okus,

5 – odlično, tega bi kar še pil in pil,

pri čemer sta bili možnosti 0 in 1 zaradi izkušenih in tolerantnih sodelujočih praktično neizkoriščeni. Kot je bilo pričakovati, so je večina ocen gibala med 3 in 4. Večina argumentov se je torej zdela ocenjevalcem popolnoma zadovoljivih, a hkrati v njih niso prepoznali nobene dodane kakovosti, ki bi naredila posamezne znamke izstopajoče. Skratka, večina napitkov se zdi primernega okusa.

Ker je 31 precej spodobna številka tudi za tiste z mnogimi izkušnjami, je ocenjevanje okusa potekalo v treh petkovih popoldnevih. Na podlagi zbranih ocen devetih ocenjevalcev so je nosilec projekta PIVOJADA 07 malo pozabaval, izračunal povprečne ocene in na osnovi tega objavil imena desetih finalistov, ki so se pomerili v zadnjem petkovem soočenju. Za pridobitev kar najbolj zanesljivih rezultatov smo tokrat povečali testne vzorce na dva požirka. Ampak temu še vedno ne moremo reči eksanje.

In potem smo se vsi pametnjakoviči malce zakvačkali. Čeprav smo v predizborih pametovali, da bo verjetno zmagalo kako znano in zveneče pivo, smo na koncu zgolj zavili z očmi. Slave ni poželo nobeno slavno češko pivo, niti kako pivo, varjeno po tisti slavni nemški srednjeveški pogodbi, niti avstralski kerlc in niti amsterdamski ponos. Zmagalo je avstrijsko pivo Gösser, gospodar smučišč in pogosta tarča zbadljivk zmernih pivopivcev, ki je dobil povprečno oceno 4,44. Še zdaj se čudim temu rezultatu, ker me to pivo ne prej ne kasneje ni prepričalo.

A rezultati so pokazali, da ima Gosser okus, ki je še najbližje povprečnemu okusu ocenjevalcev. Slabi ocenjevalci, napačno izbrana metoda, učinke vsakokratnega vrstnega reda okušanja ali zgolj spet naključij ? Drugo mesto je z oceno 4,33 zasedla nizozemska piksna, ki sliši na ime Bavaria in šele na tretjem mestu se je znašla prva slovenska piksna: Union. Ocena: 4,22. Vprašate po Zlatorogu: Hja, nažgalo ga je še pivo s čudnim imenom Sixtusbrau, ki se ga bojda najde v Lidlu. Kot rečeno, Zlatorogova ocena, 3,94, je bila dovolj za peto mesto.

Da ljubitelji zelenega ne bodo preveč v depresiji postrežem še z anekdoto iz predizbora. Tako je naneslo, da smo večna konkurenta primerjali v isti seansi in zgodilo se je pričakovano: oba sta dobila enako oceno in sicer: 3,88. Podrobnejša analiza je še pokazala, da so ocenjevalci z visokimi ocenami za Uniona, nizko ocenili Zlatoroga in obratno. Torej nimajo prav tisti, ki trdijo, da je oboje isto sranje. Pač ni. Razlika je. Med ocenjevanimi napitki je bilo tudi nekaj takih (Spar, Mercator, Hofer, itd), ki jih prodajajo trgovske verige pod svojimi imeni. Kot jim je skupna značilnost nizka cena, tako so si enotni tudi v pridobljenih nizkih ocenah.

Za konec se spodobi napisati zaključek, a ob takšni mešanici okusov glava težko ostane zbrana. Morda dodam zanimivost, ki sem jo našel na Unionovih straneh: Kranjci ga vase zlijemo okoli 83 litrov po osebi na leto. S takim rezultatom se uvrščamo v evropsko sredino. Več piva spijejo Danci, Belgijci, Britanci, manj pa Španci, Švedi, Francozi. Logično, da se v lokanju uvrčamo ravno med severnjake in južnjake: Avstrijci spijejo kar 107 litrov, Italijani pa 29 litrov. In ker sem šnofal že po rdečih straneh je bilo pravzaprav samoumevno, da sem se povabil še v Laško, kjer so v trenutku postregli z zdravilnimi podatki: da je pivo sredstvo za hujšanje, da pospešuje odvajanje seča in vode iz telesa, da ureja krvni tlak ter je koristen v boju proti slabokrvnosti in izčrpanosti, da povečuje prekrvavitev srca, ledvic, možganov, da spodbuja delovanje ledvic, delovanje želodčne kisline, da pomirja s pomočjo lupulina in hmelja, da je primerno sredstvo proti zaprtju, proti kislini, celulitu. In da mi potem ne bi takole laično, kvaziznanstveno rekli eno o okusu ?

hehehehe..itak, da smo morali….

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s