Mars v dolino

Posted: 18/08/2007 in hribi

Dobro se še spominjam. Kot da se je bilo zgodilo včeraj mi v glavi odzvanjajo podzavestni ukazi: leva-desna, leva-desna v neskončnost prasne ceste. Sele dva dni je minilo in se vedno ves razstavljen, poln mlečne kisline podrsavam proti stranišču, da odložim se en tovor. Spet in spet, tresavica je zgolj dodaten bonus. A saj konec koncev ni slo za sprehod na Šmarno goro in navsezadnje niti potres ni delček vsakdanjosti, zatorej stran s pritoževanjem.

Utrujen sem pa vseeno. Začelo se je sicer cisto ambiciozno in po pravilih: ob štirih auf na noge, se nataknit na dereze in se zavozlati v navezo, ki je ob osmi stala na vrhu Vallunarahuja. Ob enajsti smo že pametovali pri oranžkotu. Dasiravno bi v skalno-ledeniški idili našega tabora ostali se en dan, kakor smo se bili dogovorili z našim taxisto, nas je pooblačitev nagnala v strmoglavljenje proti quebradi Llaca. Takojci po opravljenih formalnostih (beri prehranjevanju & podiranju taksnih in drugačnih kupčkov) smo sestopili in se na licu mesta prepričali, da nas v dolini res nihče ne čaka. A na to smo bili pripravljeni, upajoč na prevoznike kako urco kasneje.

Zabava se je res začela kako urico kasneje, že na izhodu iz doline, ko smo dojeli, da informacija o dosegu cellular naprav ne ustreza dejanskemu stanju. Pač nismo vedeli za potres in sesutje omrežja, pa smo preklinjali. Tulifon je bil nem in kot zakleto na »kao« glavni cesti (je pa vsaj najlepša makadamska cesta tam okoli J) ni bilo videti ničesar, kar bi bilo vsaj podobno prevoznemu sredstvu. Pa smo zaceli hoditi tam okoli četrte ure popoldne proti dolini. Avtomatizem z občasnimi bližnjicami je trajal tja do pol devete zvečer, ko smo prišli do prvih lučk. Nadaljnja precej naveličano utrujena ura je trajala do taksija, nakar si je amigo Pedro zamislil se eno panoramsko vožnjo »Huaraz by night« v trajanju konkretnih šestdesetih minut. Končno smo pri Emiliu lahko udarili eno po moško o potresu, kjer smo se v bistvu zavedli, da smo modelci brez taksija, razštelanih postav z malce daljšim maršem pod polno obremenitvijo lucky loosers. Sploh v primerjavi s tistimi iz Ice in Lime. Pa kaj bi sploh primerjal neprimerljivo.

Comments
  1. EnXeN says:

    Hehe, se bere kot “Marš na Drinu” …
    Me je zanimalo, kje ste doživeli apokalipso? Huaraz je cel?

  2. lebanovo says:

    Huaraz je cel, lokacija v trenutku tresenja pa tudi mene zanima, ker res nimam pojma……verjetno nekje na izhodu iz doline LLaca…evo: sibam naprej, iztisnit se zadnji teden..

  3. Peso says:

    Prav lepo vas je spet vidt, pa čeprav le vaše sence.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s