Železničarski štosi

Posted: 03/07/2007 in prebliski

Nisem edini niti nisem prvi, še manj zadnji, ki renčim na železnice. Po mojem so železnice štosne. Ta beseda naj označuje prikupno zmedenost,nerodnost in neiznajdljivost. Besedo uporabim zgolj zato, ker bolj redko uporabljam storitve ognjenega voza. Ob pogostejši uporabi bi zanesljivo poiskal kaj bolj krepkega. Seveda dopuščam možnost, da sem štosen  tudi sam, in da pač nisem uspel razviti tolerantnega odnosa do drdrajočega mosntruma, ki je pri nas vedno tako prekleto počasen in vedno tako prekleto nepotrebno zakompliciran. Običajno se zaplete že pri kupovanju kart, kjer mora gospa, preklinjajoč soboto, pač oddelati svoje in spisati nekaj kart. Ja, spisati  in to lepo s svinčnikom v gogoljevski maniri. Nakar se moraš sprehoditi do naslednje uradne persone, kjer se prepričaš o pravilnosti podatkov, pridobljenih na spletu. Tako ravnanje ti pač narekujejo izkušnje. Pot te preko tirov pripelje do izbranega vlaka, kjer sumljivo pogledaš najprej proti množici kolesarjev precej resnih fac, potem pa usmeriš pozornost proti zariplemu ščipokartu, ki na vagonu premetava kolesa. Po previdnem vprašanju o možnosti vkrcanja te mož v uniformi malce obupano napoti proti prvemu delu vlaka. Ne smeš mu zameriti resigniranosti, saj je vlak nabutan že vsaj s tridesetimi kolesi, bliža se čas odhoda, kolesarji in ostali potniki pa še kar kapljajo.

Torej se na vlak povzpneš v prednjem delu, kjer srečaš naslednjega uniformiranca, ki ob omembi kolesa postane zaripel. Situacija se brezkompromisno ustavi, zato je čas za ignoriranje uniformiranih pravil, ki pravijo, da morajo biti prehodi prazni. Saj se strinjam s tem, samo naj oni (železničarske načrtovalske glave) to malo prej premislijo, ne pa da sestavijo vlakovno kompozicijo na prvi počitniški vikend, ko je napovedano sončno vreme in se v ponedeljek vsem naokrog blešči praznični dan, iz vsega dveh vagonov. Kolesa naložiš ob nergajoči zvočni spremljavi. Po kaki uri sicer oba ugotovita, da se Zemlja še vedno vrti, pa četudi je vlak nabutan s potniki in s kolesi in s slabimi želodci, ki ne uspejo prebaviti jutranjega odmerka energije. Vlak je primerno odišavljen in res ne veš, kdo je bolj nesrečen: sedeči ali stoječi osebki ali morda tisti ,ki trepečejo zaradi naloženih koles. Vsem je skupno, da ne morejo do toalet, ker so pač zagrajena s kolesi. Ampak vlak se premika in Istra se sončno smeji. Vedno bolj na široko. V Lupoglavu zapustiš železničarsko veselico in si misliš, da boš nazaj grede vseeno gonil daleč stran od uniform. Ker bo s tabo teta Konda, jasno.

Nje seveda ob povratku ni na spregled, zato spet sledi sprehajanje po postaji od ene do druge uniforme. Zgodba je sedaj malce drugačna. Nikjer zariplih obrazov, nikjer potnikov, zgolj vlak in ene par mandeljcev, ki čakajo odhod. A tebi ni jasno kakšen protokol naj ubereš, da boš spravil kolo na vlak na pravem, ustreznem mestu, brez zapletov. Zato iščeš uniformo. Jasno: sledi zaplet minornih razsežnosti. V dalji zagledaš ščipokarta, ki ga nameravaš pobarati o tem, a da vidiš hitrost. Uniforma z razdalje stotih metrov zgolj pomaha, da sva pri pravem vagonu, da naj si ga kar sama odpreva in naloživa tiste beštije. Nato jo jadrno popiha v nasprotno smer. Bajke naložiš torej sam in si zato na vlaku seveda zaželiš Karlovačko. Do Ožujskega potem mine še ena ura, saj ščipokart o tej problematiki razlaga tako, da ti ni jasno ali vlak ima šank ali ne. Po brcajočem popoldnevu se ti vlaka pač ne da raziskovati in šele nestrpna radovednost kako uro kasneje te prisili v manjši sprehod na katerem v eni čumnati pred hladilnikom srečaš dve uniformirani pojavi, ki se, sedeč na dveh gajbicah, predstavita kot čuvarja hladnih napitkov. Za lepši konec dneva skleneš koalicijo z njima. Končno se ti vlaki spet prikupijo in sproščeno zagruliš »za Beograd, za Beograd…..«

Comments
  1. EnXeN says:

    Firmom Krstić, firmom Krstić … ajoj!🙂
    Je ja, potovanje z vlakom, en malček nostalgično dejanje, tkole na pogled in iz izkušnje. Nazaj v cesarstvo Žolte Matere, bi djau. Al pa Aleksandra. Kralja. Hm, hm.

  2. lebanovo says:

    vseeno in navkljub mojim cinizmom: je bilo fino….sploh če priznam, da sem imel tri babnice zraven…ni čudno, da je spet dež….😉

  3. EnXeN says:

    Tc, tc, tc. Ti pa sam o piru …🙂

  4. lebanovo says:

    …morda se bom na potopis s tetami osredotočil v posebnem članku, na njih šege in navade :-)…hidracija je že tako ali tako dovolj zakompliciran proces…

  5. Jelenko says:

    Ma pusti vlak, a zletela sta že;)?

  6. lebanovo says:

    odkrijem skrivnost in povem, da gremo na sneg avgusta….zdaj je “kao” čas priprav…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s