Mimo prdule

Posted: 29/06/2007 in prebliski

»Pa ni, dab se glih zdele na kolesu polumu« premišljuje, ko se  na polnočni furi poskuša izogniti Litijski in potrpežljivo išče luč, ki bi mu dopovedala, da že diha bizoviški zrak. Po nekaj hinavskih ležečih izpostavah reda in miru dospe pred razsvetljeni ponos vasi. Vlažni vdih meglenega lufta ne zmoti vneme  biciklista, ki ga čaka zgolj še nekajminutni epilog kolesarske epopeje, ki jo je bil doživel  minule dni.  Nekaj klancev, malce morja in horror show na poti iz Njivic do železniške je lep izkupiček, nevreden srečanja silovitejše oblike s kavbojci, ki ponavadi galopirajo proti večnim loviščem od centra tja proti obronkom, kjer jih željno pričakuje še bolj ravna,  še širša cesta. Tej se je danes izognil, a ga za konec čaka še zadnji preizkus: srečanje z ljubiteljema dobre kapljice na skuterju. Teh modelcov nikoli ne sreča  na osvetljenih delih in ti modelci nikoli ne vozijo naravnost temveč vedno zgolj počasi in križemkražem. Hipoma se pokažejo skice minulih dni, ko je poskušal rešiti situacijo na emotiven način. Tokrat se je problema lotil drugače. Prištulil se jima je od zadaj in kar se da na glas zavpil »ej bojsa, samo mimo me spustita !«, še enkrat je pognal in skorajda odšprintal mimo prdule. Prdula se je zgolj narahlo stresla, glavi sta se počasi obrnili proti pozivu, skuter je skorajda samodejno zapeljal proti grmovju. Jep, svet je včasih tudi lep.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s