IRON MAIDEN: Premalo grmenja na Podrtiji

Posted: 04/06/2007 in muska

 

 

Iron Maiden so se spet prikazali v mestu – spet obet za večerno rekreacijo. Takoj pogodrnjam: Priznam, pričakoval sem kako minuto več. Zgolj devetdeset minut je pač malce premalo, da bi metalskim legendam pisal zgolj slavospeve. Glede na kilometrino benda sem pričakoval kako klasiko več in kako pirotehnično čudo, ki bi Podrtijo približal spodobnemu koncertnemu prizorišču. Sploh zato, ker je enkrat vmes kričeči glas z zanosom povedal, da so bili tu pred ..indvajsetimi leti že tu in da se z veseljem spet vračajo. Zgolj trojček zimzelenih The Number of The Beast, Fear of The Dark in Run To The Hills ter malce dima iz tanka je po mojem mnenju za bend, ki doživlja drugo pomlad premalo. Še posebej zato, ker sicer ustvarjajo glasbo, ki se zdi kot ustvarjena za stadionske spektakle. In če se že gredo stadionske koncerte, naj si omislijo še kak big screen. Navsezadnje je za 55 ojrov spodobno ponuditi kak slatkiš. Škoda za zapravljeno priložnost. Vseeno: sobotni večer ni za pozabo, saj smo bili na Podrtiji deležni kar nekaj alinej, ki so značilne za heavymetalske veselice. Videli smo rutiniran nastop Angležev, slišali lepo cvileče kitare, visoko zapete refrene, roke v zraku in sodelovanje množice v ključnih detajlih. Spotoma je tudi Eddie doživel nekaj minut slave, vratne mišice so bile primerno razgibane in tudi kak deci piva je z lahkoto stekel po grlu. Izostale niso niti slavno potiskane Iron Maiden majice. Že zaradi tega si pobje zaslužijo svoje mesto v zgodovini. Naj se mi roka fino zapeče, če nisem za majčke vedel prej kot za njihovo muziko. Ko sem spoznal še to, sem uspel definirati »muziko za ples«. Kot je na koncertih starih fotrov že v navadi, je sobotni dogodek pomenil zlitje starih fenov z glasno podporo mladincev. Vedno je fino opazovati starejše legende, z visokimi čeli, ter dolgimi sivimi čupami, kako poznajo domala vsak verz in kako z občutkom in natančno zanihajo glavo v ritmu, ki prihaja z odra. Kakorkoli: bolj se odmikajo prvi občutki, bolj izginjajo zgoraj zapisani očitki, bolj prihajajo v ospredje misli na lušten sobotni večer, ki je poskrbel za glasbeno razmigavanje in pohajkovanje. Bo kar obveljal aksiom: manj je več. Iron Maiden so tokrat ponudili v poslušanje naslednje instrumentalno vokalne glasbene kompozicije:

Different World

 

These Colours Don’t Run

 

Brighter Than A Thousand Suns

 

Wrathchild

 

The Trooper

 

Children of The Damned

 

The Reincarnation of Benjamin Breeg

 

For The Greater Good of God

 

The Number of The Beast

 

Fear of The Dark

 

Run To The Hills

 

Iron Maiden

 

2 Minutes To Midnight

 

The Evil That Men Do

 

Hallowed Be Thy Name

 

 

Comments
  1. Miha says:

    V trenutku znanih refrenov in butanja ritma v prsi sem pomislil, da me na stadionskem koncertu še nikoli ni tako žgečkalo v podplate. Ravno se je bližal trenutek preobrazbe zavednega gibanja v spontano norenje, pa smo ostali brez drugega pričakovanega podaljška. Eden bi rekel, da je to ravno v pravšnjem trenutku, jaz pa še nisem čutil utrujenosti v nogah, da bi se strinjal s koncem.

    Prepričan sem bil, da bo Eddijev tank ustrelil proti občinstvu, ko je prav v to smer obračal svoj top. Pa tudi iz Eddijeve brzostrelke bi lahko slišali streljanje.

    Vsekakor moram videt še več stadionskih koncertov, če so drugi še boljši.

  2. lebanovo says:

    ja…klinc gleda tele stare fotre, če ne premorejo več energije kot zgolj za devedeset hitrobrzečih…no ja: do naslednjič: UP THE IRONS !!!!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s