Zgodilo se je čisto blizu trima….

na dan

Točajka nestrpno pogleduje proti uri. Šank je že zdavnaj zgledno pospravila. Samo še nekaj moti njen duševni mir. Ni ravno zadovoljna z razposajaneci tam zadaj.

Niti slutijo ne, da bi se morali že zdavnaj spokati. Spet so se zagovorili, oživljajo skice iz minulih dni. Pobom se dogaja še en spontani večer. Hitreje kot bo nosila, hitreje bodo prazne, hitreje bodo polni. Še malo in zaslišal se bo znani klic: »ejo, dej še eno rundo, ne viš, da smo žejni, tu gre zares«… Zaveda se, da je šla še ena noč k vragu. Bo pač izrazito nezainteresirano prisluhnila moževanju. Vrstni red tako ali tako pozna. Najprej o še cenejših fušarjih, sledi obvezni nogometni komentar, za konec še lajanje na natakarico bližnje špelunke ter renčanje na konkurenčno združbo osebkov z velikimi zgodbami. Temu bo sledil še finalni del, ko si bodo prisegli večno prijateljstvo z zlivanjem kake žganice v grlo. Če bo sreča mila, se bodo pobrali domov še preden bodo prve bruhice dosegle že umita tla……

Advertisements

2 komentarja Dodaj komentar

  1. Dric pravi:

    ej stari se mi zdi da se ta zgodba ponovi zmerej ko grem v brunarco.

  2. lebanovo pravi:

    jaz sploh ne štekam, kakšne magnete imajo tam… 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s