Tolpa je oddelala svoje

Posted: 14/05/2007 in lauf

Spet je tu pandelk, spet se potikam po svojem Hajd parku, zbiram misli za en hiter poetični blitzkrieg. Ne bom o Eurosongu, ampak o dogodku, ki morda še bolj spomni na trendovsko zblojenost osebkov, ki so v letošnjih izdajah tedenskih priročnikov za lepo kožo, prosti čas ter uglajeno oblikovano zadnjico po meri tračarskih vesti ugotovili, da je tek postal trendovska zadeva. In s trendi ni heca, saj predvidevajo mnogobroj najrazličnejših pripomočkov v najrazličnejših barvah. Trgovci verjetno že nekaj časa ugotavljajo, da jim je uspelo lansirati trend, ki prinaša precej cekinov. In svet se uspešno vrti naprej. Jupiiii !!!

 

Ampak pustimo zdaj ekstrakt o potrošniški depri na miru. Gremo raje eno o laufu. Ker tek načeloma bistri zblojene učke in kuri tiste odvečne kilograme, težko najdeš kak kritični zapis o tekaški kulturi. Pač: naj ljudje tečejo/mo, škoditi ne more, vsak po svoje in po najboljših močeh. Tako je pa menda najbolje. S to mantro se strinjam v kolikor tečeš/m sam po ravnicah svoje duše. Na prireditvah je zgodba pač malo drugačna in je treba spoštovati nekaj osnovnih načel. Trendovcem tekaška kultura ponavadi ni najbolj jasna. Nepoznavanje vsaj osnovnih zapovedi se obvezno manifestira na množičnih prireditvah.

 

Kot denimo na Trojkah ta vikend. Naj se Poletovci, forumaši in ostali še tako trudijo, vedno se najdejo mandeljci, ki precenijo svojo sposobnosti. Točno taki modelci na štartu delajo nenormalno gnečo, se zaženejo v prvi klanec, na zadnji vzpetini pred Orlami, na skoraj najožji ožini pa sklenejo, da ne morejo več premikati spodnjih okončin na način, ki ga sicer poimenujemo tek. Taki modelci takrat začnejo hoditi. Seveda začnejo hoditi tako kot se jim zdi najbolj samoumevno: po sredini že tako ozke proge. Srečkoti sploh ne pomislijo, da bi se pomaknili vstran, ali pa da bi hodili en za drugim. Ah, kje pa, lepo vas prosim: najbolje je hoditi vštric – ker tako lažje slišiš hropeče trpljenje sotekača – i guess. Sem morda omenil, da je take modelce težko prehiteti ? Sem morda omenil, da taki modelci naredijo zastoj vreden Celovške ob štirih popoldne ? Sem morda pozabil omeniti, da tako trije tekači sesujejo ritem celi hordi zadaj ? V tolažbo povem, da imajo take pojave lep drese, da jih je veselje pogledati.

 

Še z večjim veseljem se Tolpaši zagledamo v tekačiče: v novih dresih, svetlečih pajkah, čudovitih supergah. Na štartu vedno pozitivno nastrojene. Priznam tudi ob zgodnji uri se vrne veselje v človeka. Ampak, če ima hudič mlade, jih ima precej. In tako se taka prijazna šiška ustavi točno pred lužico, blatom, ker pač ne bo umazala svojega outlooka. V kolikor se to zgodi na poti navzgor si rečeš: pa ajde, ni panike, če sem preživel zgoraj omenjene srečkote, bom pa še tole in si ji začneš opravičevati, še preden se trčenje dejansko zgodi. Težje se izogneš uporabi kletvic na poti navzdol. Ne pozabite, laufarca teče svoj ritem in obenem pozorno gleda na progo, opreza za blatom, jasno. Zaradi gneče je že tako, da skoraj obvezno tečeš za eno takih tet in si misliš, prijetno zadet od utrujenosti, da tale pa teče v ritmu, ki pritiče Tolpašu. Bierbauch nagneš še malce bolj naprej in po klancu navzdol gre, da je veselje. Že skoraj tečeš vštric, življenje je lepše vsako sekundo. V momentu skorajšnje idile se zgodi. Ti na levi, ona na desni, cca 10 metrov naprej luža na desni. Brez kakega signala, opozorila teta zavije levo, ti pa zategneš ročno, da ji ne razbiješ arkade. Ob poslušanju kletvic, ubožica verjetno izusti kako o prascih. In tek se z nezmanjšanim tempom nadaljuje.

 

Tolpa se na koncu prebije prek vseh ovir, v Trnovem diha na škrge, sanjari o zarošenih kozarcih. Spodbujanje množice, prepoznavanje kolegov, sinhronizacija korakov, mantra o vzdrževanju ritma, žgoče sonce direkt v čelo. Vse to se neha pred Magistratom, ko pade tema na oči in se začne finalni sprint. V petih ponovitvah je Tolpa ta zadnji del proge praktično izmojstrila do popolnosti: roke šibajo tesno ob životcu, kolena potiskamo nekam navzgor, podaljšujemo korak. »Švisss« pademo v cilj, zaslišimo aplvaz. Bemtiš, zaslužili smo si ga, Tolpa je odlaufala svojo urco, devet minut in dvanajst sekund.

Comments
  1. Schnuy says:

    Tako..za rezultat v smrt🙂

  2. lebanovo says:

    hehehe…ja, prevelike hitrosti nisem nikoli preveč uspešno kontroliral…:-)

  3. Schnuy says:

    Sicer pa…malo dinamike naj ne bi škodovalo
    Če ne bi bilo tete spredaj, bi bilo najbrž dolgčas….Uro deset teči v idealnem tempu je brez veze. V bistvu ti je naredila uslugo🙂

    p.s.: tudi me smo imele nove majčke…😛

  4. lebanovo says:

    jep..zaradi tet tečem z nasmeškom….v monotoniji zadihanosti itak štekam samo najenostavnejše dražljaje..hehehe..in tete v novih majčkah so tak prvinski dražljaj🙂

  5. EnXeN says:

    Se strinjam: tete v vročih hlačkah so ena boljših realnosti Trojk, gneča hodcev pred Orlami – ena slabših.
    Meni osebno najbolj moteče pa so množice tekačev, ki se zgrinjajo na (moj) Golovec trenirat v dnevih pred velikim dogodkom … ptice, sončne pegice v listju in tišina, da se slišiš dihat, so se preplašeni v tamkajšnje loge vrnili šele včeraj …🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s