Mansarda Madness, epizoda III (podnaslov: Ni padel z lestve)

Posted: 16/04/2007 in prebliski

Potem končno začneš odslavljati mojstre, jim izrekati vljudnosti, spotoma odšteješ še tiste fičnike. Misliš si, da si iz hudega ven in da boš pri opravilih, ki zahtevajo predvsem vztrajnost že vse postoril sam. Ker bo tako bolje, hitreje, ceneje. Ob tem seveda računaš na resurse, ki jih imaš v bližini. En zna dobra sestavljat, drugi zna fino betonirat, tretji bi spedenal vse. Zato ti ne preostane drugega, kot da vse skupaj uskladiš, nabaviš materiale s pivskimi & junk zalogami vred. Pač zabava se mora nadaljevati z nezmanjšanim tempom, če hočeš v čim krajšem času oživiti mansardo.

Po scenosledu pridejo enkrat na vrsto tudi balkoni. Ki imajo seveda ograjo. Ki jo je potrebno prebarvati. Razumljivo je potrebno ene par tudi dil odmontirati. Najbolj enostavna stvar ponavadi postane najbolj zakomplicirana. Pač veselje z vijaki do katerih je ene par metrov lufta. In z vijaki je tako, da ko se ti enkrat zabivakirajo v lesu, nikakor nočejo popustiti. Zato je potrebno vzeti lestev, jo centrirati, se nanjo povzpeti in prepričati te trmnjake, naj popustijo.

Kadar je delovna vnema prevelika to postane tvegano početje. Posebej na višini. Dokler pri projektu »odvijačenje 07« sodelujejo trije osebki, stvar poteka enostavno. En mojster je zadolžen za podajanje orodja, drugi prepričuje vijake k obračanju, tretji samouk je skoncentriran na lestev, nje stabilnost in podobno. V trenutku, ko stvar res začne teči samoumevno, trojica razpade. Lestev hitro najde skorajšnjo stabilnost, en samouk pa pot iz dvorišča do mansarde. Da bo podajal orodje, ker je lestev tako ali tako stabilno postavljena. Preostali član trojke medtem že veselo čopičari po ograji. V nadaljevanju se vse zgodi tiho in hitro, tako da ni nikomur nič jasno. Slišati je samo nekaj nenavadnega šuma, ki bi sicer lahko pomenil tudi običajni gradbeniški hrup, ko se premetavajo težje stvari. Zato temu ne posvečaš pozornosti, dokler ne prispeš na balkon in s pogledom začneš iskati lestev. Najdeš jo eno nadstropje nižje, prislonjeno na spodnji balkon ter ugledaš tistega, ki je zadolžen za neposredno komunikacijo z vijaki, še vedno na lestvi. V glavi se ti hitro zavrti en krajši dokumentarni film, rekonstrukcija dogodka nakazuje na manjši polet z lestvijo. Neukim naj namignem, da gre za novo disciplino »basejumpa-a« z višine petih metrov. Tokrat jo je neposredni komunikator odnesel brez resnejših posledic, previdno je splezal dol, vijaki so vsi odvijačeni, skratka projekt uspešno zaključen. A lestvi odslej z eno vrvjo nudimo dodatno podporo. Po epizodi z naslovom: ulovil se je za žleb je to druga dogodivščina, ki bi se lahko končala tudi kako drugače kot je v navadi v žajfah. Ampak, saj smo v žajfi, mar ne ?😉

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s