Odoh ja na Trećić

Posted: 03/11/2006 in prebliski

Naj se končno spravim k obljubljenemu poskusu recenzije. Po naključju mi je nekaj dni pred volitvami prišel v roke romam z naslovom Osmi poverjenik (Renato Baretić), ki je na Hrvaškem knjižna uspešnica. Se nič ne čudim, ko pa je zadeva tako polna humorja in satire. Priporočam vsakomur. Zgodba je seveda zgolj na videz enostavna in logična: tipo, po poklicu mlad politik tik pred orgazmiranjem na volitvah, zafura situacijo, zato ga pošljejo na deveti otok od sonca, kjer naj počaka na umiritev situacije. Seveda tam ne bo počival, ampak naj raje organizira volitve. Še pod vtisom dogodkov zadnjih dni, takoj vstavim en medklic: bi bilo zanimivo pogledati kje bodo v prihodnjih mesecih bivali naši največji »zafuranci«. Na oddaljenem otoku dogodki ne potekajo ravno po načrtu. Skupek nenavadnih osebkov in njihovih šeg našega junaka premetavajo v vedno nove zadrege iz katerih raste nov človek. Mladi ambicioznež počasi doživlja preobrazbo in se staplja z okolico, politične spletke postajajo vse bolj oddaljen spomin. V ključnem prizoru junak kakopak prestopi v mali svet, zamaha v slovo visoki politiki. Tale bukla je tip umetnosti, ki v zadnjem času doživlja zmagoslavje na vseh področjih. Kot Spremna beseda opozarja na nanizanko Severna obzorja, sam dodajam še povezavo na film Ladijske novice, spotoma mi prihaja na misel tudi knjiga Tatarska puščava (Dino Buzzatti), verjetno bodo kakšno povezavo našli tudi ljubitelji Tulečega mlinarja. V vseh teh primerih gre za nabor bridko humornih, a bizarnih in absurdnih situacij, ki prisilijo v krajši razmislek o smislu obstoja, o smislu prilagajanja zapovedanim normam, o odtujenosti in iskrenosti. Kot nakazujejo omenjeni umetniški rebusi je rešitev predvsem odkrit, pošten odnos, najprej do samega sebe, potem do vsega ostalega, pomešan s pravo mero zdrave pameti. Ta je tako ali tako kombinacija racionalnosti in iracionalnosti v stilu »mati so mi povedali«. Vsekakor gre tu iskati razloge za dvig samozavesti, tu gre iskati  razloge za odgovornejši, iskrenejši odnos do vsakodnevnih zagat. Čeprav gre v romanu že za preizkušen preplet vsebin (za mešanje modernega in tradicionalnega na vseh mogočih nivojih), pa avtor pelje pripoved tekoče in zelo berljivo. Verjetno je bila knjiga za prevajalko zaradi uporabe različnih narečij poseben izziv, vendar ravno jezikovna barvitost daje pripovedi še poseben čar. Mešanje dalmatinščine z angleščino je zadetek v polno. To je vsekakor odločilno navdušujoč jeziček na tehtnici. Na prvo žogo je roman Osmi poverjenik idealen za dopustniške dni, saj gre za enodnevnico, za res berljivo zgodbo, ki pa pusti usedlino. Usedlina je tista, ki ne pusti spati, ki gloda naprej. Prav zato jo jaz vidim zgolj kot uvod v robato, humorno debato, ki so jo zmožni zgolj  dobri frendi. Po možnosti zaprti v kaki betuli. Šele takrat bo prišla sočnost, ki jo knjiga predvideva, do izraza. Nabor obljubljenih tem bo velik: politika, medosebno odnosi, pornjaki, sonce, morje in mafija.   

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s