Lublanc 2006

Posted: 30/10/2006 in lauf

Spisati berljivo poročilo o udeležbi na maratonu postaja vedno težje opravilo. Verjamem, da bralcem hitro postane dolgčas, če venomer bero zgolj opise tras in kalvarije med tekom Kronisti dogodkov bi se morali tega dejstva zavedati in svojemu pisanju dodati ščepec presežne vrednosti. Zato tokrat ne bom pisal o množični udeležbi, krizi na šestnajstem kilometru, o sončnemu vremenu in kasnejši naporni analizi. Glede tega še vedno velja: Lublanc je Lublanc – špica od prireditve. Raje se bom pohvalil s popravo osebnega rekorda, klavrni sezoni navkljub. Sicer pa bi napredek lahko meril tudi s količino izrečenih kletvic. Pravilo bi šlo nekako takole: manj ko je kletvic, bolje tečem. Kletvic je bilo letos vsekakor manj kot prejšnja leta, a tam v okolici Brda, in tja do stika z Večno potjo je bila koncentracija izrečenih še vedno velika. Ta del trase me vedno popolnoma sesuje, pa čeprav se mi zdi najlepši del celotne enaindvajsetke. Ko bom svoj rezultat prignal tja do ure petinštirideset, bom svoje tekaške sanje popolnoma uresničil. Vendar me do tega vrhunca ločijo še štiri minute. Te štiri minute zaenkrat predstavljajo previsok zid, ki me vedno bolj spravlja ob živce zato, ker imam vsakič znova občutek, da bi ga lahko hitro preskočil, v kolikor bi se teka lotil malce bolj sistematično. Ampak moja slovansko, ležerna duša tega zaenkrat še ni omogočila. Rednost, sistematičnost, načela učinkovitega treninga in podobne besedne zveze sem v resnici teoretično že precej dobro pretuhtal, samo izvedba v praksi malce škripa. Sklep za prihodnost se zato ponuja sam po sebi: bom poskusil vsaj delček slovanskosti preobraziti v disciplinirano germanskost, ki bo poskrbela vsaj za znižanje zidu. Do naslednje prireditve treniram z mislijo na uro, oseminštirideset.

 

Comments
  1. tonkov says:

    HUDO. Impresioniran. Ampak glede na to, da redno tečem od lanskega maja in sem jeseni na LM že stolkel 1.40, ti mirno napovedujem, da ob primernem treningu lahko skineš PB že v Radencih, če ti je čakanje na jesen predolgo.

    Blogov sicer ne maram, sem bolj človek forumov, ampak tvoja saga o tistem PIČKAMUMATERINEM 17. kilometru mi je privabila solze v oči.

    Srečno,
    Tone

  2. lebanovo says:

    tonkov…zagotovo čakam do jeseni…slovanskost suvereno zmaguje germanske zapovedi, zato bodo kletvice spet glasne….preveč načrtov je v glavi – to je itak največja težava…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s