Čez Kalški greben

Posted: 24/10/2006 in hribi

Šokantno. Še vedno vroče: Prestop sezone. Mar je mogoče ? Kaj bodo storili prvi ? Kako bodo reagirali drugi ? Upravni odbor potrdil odločitev. Prestop dovolila tudi komisija. Vrste Sapovcev zapušča trmast člen. K Šodrovcem prestopil Sapovec. Gorniki pridobili zanesljive stopinje. Podpisana pogodba za naslednjih šest mesecev.

 

Potem sem se prepoten zbudil in poslal zgornje podnaslove nazaj v podzavest. Prav mi je, kaj pa kombiniram gledanje basketa s hojo v hribe. Po celonočnem premetavanju in nasploh slabemu spanju, ko je preostali prosti del jogija zasedel cucek, ki ni kazal niti najmanjše namere po diskretnem umiku, sem naposled v nedeljo vstal že ob petih. Jutranja tečnoba zato ni bila nikakršno presenečenje. Zraven sem dodal še neke čudne bolečine v dlesnih, pa mrzlo tresavico in željo po spanju na toplem. Ne, res ni čudno, da sem bil nemogoč. Vsaj tako so mi povedali. Me je tako razpoloženje držalo skoraj tja do Cojzove bajte, kjer sem se prvič  začutil malce sonca. Sem spotoma še slišal, da bo tako celo zimo, ker nisem bil na morju. Namreč, da me bo zeblo. Torej, sopotniki pripravite se na golide kakovostne, pristne, domače tečnobe.

 

Sicer se letošnja poletna sezona resnično bliža h koncu. Plezalno poletje je doživelo preobrazbo v brezpotni september, ki se sedaj preveša v šodrovsko jesen po markiranih, a vseeno malce oddaljenih ciljih. Po takih ciljih, ki niso na prvo žogo in je potrebno na zemljevid pogledati vsaj za inspiracijo. Misleča člena trojice sta dopovedali, da zna biti tura čez Kalški greben prijetna, zato smo šli vandrat. In res. Uživali smo v nedeljskem soncu in premlevanju različnih teoretičnih pristopov k zdravemu načinu življenja. Kot ponavadi se tudi tokrat teorija ni združila s prakso, pa smo lepo, brez slabe vesti, pomalicali čokoladne piškote na vrhu. Za beležko še zapišem, da smo tripotrek začeli pri Suhodolniku in končali pri Robleku. Vmes smo užili prav vse okuse, ki jih mora ponujati en pošten hribovski izlet. Seveda se je spotoma počutje izboljšalo in dol sem prišel primerno pozitivno našpičen. Res zanimivo kako delujejo hribi na psiho. Kljub celodnevni aktivnosti, nimaš občutka utrujenosti, temveč te nekaj privzdiguje gor med oblake. Če samo pomislim na dan poprej, ko sem se približal skoraj absolutni neučinkovitosti. Prizadevanje za dosega tega cilja me je popolnoma izčrpalo. Verjetno gre tudi  tu iskati vzroke za jutranje zvezdništvo. Ampak, ko slišiš za staro modrost, da »lajf itak saks, a ni dab se sekiru« in jo potem cel dan premlevaš, se počasi spraviš k sebi in načrti se pokažejo kar sami od sebe. Takole taka meditativna tura poskrbi, da v prihodnosti ne bo časa sploh. Torej do naslednjič v pričakovanju novega zloma.  Hehehe.. Ampak takrat baje s popolno zimsko opremo in šotorom. Se bomo šli peljat z gondolo dol s Krvavca. Sam po sebi se ponuja sklep, da bomo šodrali gor od tistega momenta naprej, ko nas odloži  zadnji bus v Kamniški Bistrici. Ja, na Kalškem grebenu je fajn, šodranju navkljub. ; – )

Comments
  1. sinica says:

    Capi te ma pač rad :-))

  2. lebanovo says:

    ja..tega cucka bo potrebno naučiti manir…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s