ROKOV TEK 2005

Posted: 24/04/2006 in arhivirano, lauf

 

….ben pej začnimo… …TALE ROKOV TEK JE PA RES MEGA !!!!!!!!!…..  

….in ena lepa hvala osnovni šoli , da me je naučila brati, sicer o Rovom teku ne bi vedel nič, tako pa sem po zaslugi funkcionalne pismenosti med tavanjem po svetovnem spletu zašel enkrat takrat »long tajm ago« na Tekaški forum, kjer je kar nekaj mandeljcev pelo slavospeve tej tekaški prireditvi … …oziroma naj drugače vbesedim – se poraja vprašanje o tekaškem namenu omenjenega dogodka…bistre organizatorske glave , ki jim od zdaj naprej tudi jaz pojem slavo, so pravilno ocenile fotogeničnost pokrajine in z obilno založenimi postajališči upočasnile nadebudne tekače, ki so imeli tako priložnost uživati v čudovitem panoramskem teku z dvema zaresnima vzponoma….no tudi s tema dvema nakloninama se je dalo opraviti v blagem alpskem tempu… ….sicer pa začnimo na začetku, ker začetek je na začetku zgolj zaradi začetka: da se začne ….. Začetek se je začel enkrat spomladi, ko je začela dozorevati ideja o ponovni udeležbi na Ljubljanskem maratonu in s tem pač ni heca – na domači prireditvi je že potrebno blesteti za vse tete, strice, none, nonote, mame, tate, ki te spodbujajo, mahajoč z okna ….že zato potrebuješ kakšno ogrevalno dirko…in zato se je zdel Rokov tek primerna izbira….zdaj vem, da je bil sobotni tek idealna izbira … …..seveda entuziazem, uležane laufarce in visoka motiviranost še niso dovolj…..spotoma je potrebno za tek navdušiti še frenda ali dva in ker celo poletje nekaj mantraš o laufu se na koncu v Šmarje pripeljejo štirje avtomobili polni frendov…. …kot zanalašč se je uredilo tudi vreme (kar kaže na organiziranost na visokem nivoju) in po nekakšnem čudnem naključju smo prišli tudi do prenočišča: skratka: razmere so nas prisilile v totalen odklop …, ki se je začel nekako na desetem kilometru…..še prej smo na štartu malce prehiteli zvonove, a ker to ne moti velikih duhov smo se veselo zakotalili v roj precej samomorilsko nagnjenih mušic…pa vseeno: tek je po začetnem sopenju kmalu prešel v rutinirano stopicanje leva-desna in po manjšem vzponu se je začela panoramska uživancija, ki pomiri še tako zagrenjenega kolerika….….ob zvokih harmonike se je korak kar sam podaljševal in po 54-tim minutah je bil tu prvi »ta zaresni štant«…zadržal sem se zgolj 15 minut – sem pač tehtnica, ki mora dobro pretehtati razloge za odhod iz štanta ,…ni jih bilo veliko, pa sem ostal malce dlje……ne vem zakaj, ampak na prvem štantu se nas je našlo kar nekaj osebkov iz prej omenjenih avtomobilov…..primerno sproščeni, »prvič napokani kot se šika in še bolj« smo se odpravili novim dogodivščinam naproti……na drugem štantu so se občutki nevarno približali evforiji: dekleta so se zavrtela, že je bila zaukazana nova polka…smeha in veselja pa za polno skledo….po približno pol ure, »drugič napokani kot se šika in še bolj«, smo dojeli, da je do cilja še polovica trase, zato je bolje, če odidemo…. resnično strm spust je na, od obilnih, slastnih degustacij obarvanih ličk, sicer prinesel malce skrbi, a tja do hrvaške meje, »tretjič napokani kot se šika in še bolj«, so bile spustaške zamere že pozabljene in ob dejstvu, ki so ga zaupali hrvaški cariniki (namreč v trenutku mejnega prečkanja so v Beogradu Pipanovi boysi že igrali s Hrvati in ravno povedli s 5:4) smo imeli občutek, da se cilj bliža nam in ne obratno…sproščeno švigajoče smo zadeli tudi cilj, kjer se je začelo drugo poglavje….. …drugo poglavje v ničemer ni zaostajalo za prvim……še več: tudi tu se je našlo nekaj presežnikov…v (ne)nujno pravilnem vrstnem redu so blesteli pivo, tobogani, pasulj in toliko družbe, da je bil projekt toboganjenja resno ogrožen… …ja…na misel mi je prišlo: life is a roller-coaster, pa sem še malo prigriznil in jel jako resno, intenzivno debatirati o vseh mogočih aspektih Rokovega teka… .preigrali smo kar nekaj hipotez, začenši s tisto o blagodejnem vplivu Rokovega teka na psiho-fizično počutje individuma….zavoljo resnega znanstvenega diskurza smo bili primorani zamenjati tudi lokacijo; je namreč postalo hladno in temno…. Pivnica Haler se je zdela primerna izbira in točno tam me je pretreslo spoznanje, da »krojf« ni zgolj en najboljših nogometašev vseh časov, ampak tudi krof v izbranem narečju……in ker smo bili tako lušni, smo spili še žirafo ali dve… .navdušeni nad dogajanjem smo se odpravili v Naturo: tam smo srečali svetovnega prvaku v praznjenju piksne, nekateri mu sicer očitajo vratarska posla, a vam zagotavljam, da je to zgolj krinka…..po preštevanju prisotnih osebkov in težko priborjeni hiški se je poglobljena debata nadaljevala do bridkega konca , ko smo vsi izmučeni zaspali,….jutro se je tako začelo šele tam nekje »dopoldne do popoldne«: sledil je pregled mišičevja….poleg klasičnih tekaških nevšečnosti (bilanca se je merila v tonah musklfibra, dveh zvitih gležnjih in nekaj kolenskih nevšečnostih) so bile precej prizadete tudi smejalne mišice ….termalna regeneracija je zagotovila nekaj dodatne energije za poznopopoldanski odhod in potem smo počasi odšli kruti realnosti naproti. ……seveda je na koncu potrebno omeniti, da bi si mesto v reportaži zagotovo zaslužile tudi grajska anakdota, kolesarska avantura in nevaren padec znanke Tanje iz Lucije, pa prispevek o Benji in dogajanja med prenosom basketa, a bi bila meja dobrega okusa za eno kratko reportažo definitvno prekoračena, zato sedaj končujem……………  

Dne štirindvajsetega, devetega meseca, leta Gospodovega dvatisočpet smo se dogajanju prepustili naslednje pojave: Car & Boljša polovica, Knafla, Hokejist, Hra inu Maja, Urca, Černetov t´mlad, Pibrovi, Drice, laufarca Ana in Andreja, pa seveda kakopak in navsezadnje tudi Sušnikova šprinterka s z kompanjonko Svetičko…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s