NA LOVU ZA MRCINO

Posted: 24/04/2006 in arhivirano, hribi

1. DEJANJE…takle mamo, pa kola se dajemo….in zakaj bi bilo tale vikend drugače sem si rekel, obenem še dodal »pa da swaubš neb bwo«..interakcija s podzavestjo se je uspešno zaključila in postalo je jasno, da bo v nedeljo zvečer spet uradoval gospod »musklfibr«

2. DEJANJE….scenarij je bil pravzaprav enostaven, nič dramaturško napetega ni vseboval…malce dilcanja v soboto, tko bl na izico in potem v nedeljo iskanje dovolj udobne ledne vertikale, da zatikanje s cepini ne bi postalo preveč travmatična izkušnja..

3. DEJANJE…pa se je vse obrnilo v en lušten vikend, ki si ga velja zapomniti….namreč v petek so me Rammstein prepričali, da »Hab' keine Lust vom Schnee zu gehen“…pa sem zaključil: »uredu stari ni panike sploh in uberhaupt nič, gremo korak ali dva proti Primorski«

4. DEJANJE… Slavnik se je zdel primerno mesto za malico…pa smo šli, manjša odpravica dveh osebkov in dveh cuckov soncu naproti, trmasto izogibajoč se snegu …..ampak, in tega takrat še nisem vedel (čeprav bi moral že v petek dojeti, pač »weiter, weiter ins Verderben, Wir müssen Leben bis wir sterben«), da me bo vrag spremljal celoten vikend….

5. DEJANJE….vrag je kmalu odnesel šalo, saj se je načrtovano suho vandranje na Slavnik kmalu spremenilo v precej mokro, snežno gaženje proti vrhu.. če še ne veste: tam imajo snega za izvažati in tako so cucki hitro dojeli, da ne bo nič od dirjanja po zmrznjenih travnikih, temveč dolgočasno stopicanje po gazi, iz katere zaradi količine snega pač ne vidiš ven…..precej travmatično za nekoga, ki se je nadejal vohanja vsaj kakšne srnine sledi…a ni bilo niti sledi, kaj šele srne…..ja….življenje ni potica… »Ohne dich, kann ich nicht sein, Ohne dich, Mit dir bin ich auch allein«…no… vse le ni bilo črno in malica je bila pravzaprav kar okusna..čokoladni piškoti z briketi na soncu so že od nekdaj zmagovalna kombinacija za izločitev potrtosti ..in tako je bil vrh Slavnika zmagoslavno osvojen v zimskih razmerah z uporabo minimalne tehnične opreme ( za vzpon potrebujete zgolj dva povodca)…mimogrede..razgled je bil, opažanja potrjujejo sneg skoraj do Kopra…in sobota se je premaknila v večer, ko je polovica naveze podlegla čarom visoke telesne temperature…..saj pravim…vrag je odnesel šalo, motivacije nikakor….

6. DEJANJE….po nekaj telefonskih klicih je postalo jasno edino, da se moram v nedeljo ob osmih zjutraj primajati do Petrola na Celovški….seveda sem zamudil…..saj sem že prej omenil, da je vrag odnesel šalo kajne ?…..na srečo velja stara resnica, da se zamudniki vedno pravočasno srečamo (kronični zamudnitis je vsekakor bolezen, ki jo je zelo težko, če ne celo nemogoče odpraviti…včasih pomaga zdravilo »Akademskih 15«, a ni nujno)…

7. DEJANJE…in sva se dva okužena s kroničnim zamudnitisom pravočasno odpeljala proti Gorenjski poiskati dekle, še tretji člen tokratne naveze.…iz forumovskega poizvedovanja smo ostali trije zagnani z neustrašnim žarom v očeh, pripravljeni na zanosno vihtenje cepinov…odločitev je padla in sklenili smo, da vdremo v Luciferjevo deželo, pa naj stane kar hoče…in nekaj je res stalo

8. DEJANJE…navezica neustrašnih, pripravljenih na soočenje z Luciferjem je zanosno vstopila v prvi raztežaj in pri tem zadovoljno brundala hvalo kroničnemu zamudnitisu, ki je omogočil navezi pred nami, da je bila že skoraj čez drugi raztežaj….smo si rekli, čez 30 minut ga pa naskočimo, prelisičimo Luciferja in kar na hitro zavzamemo zmagujoče položaje na vrhu..

9. DEJANJE…ampak se je mrcina stara v svojem brlogu zbudila in poslala Piji v pozdrav ledeno kepco ravno tja na prste, da so malce pomodreli….no…to nas je pa razkurilo….vrag se pač iz nas ne bo norca delal….al mu gledamo vsak četrtek naravnost v oči ali ne…«bemtiš«…v lahkotnem ritmu smo se kar na hitro in tekoče skobacali do luknje, kjer nam je bilo namenjeno drugo stojišče (tkole med nami: prvo resno)…fascinantno in zabavno je gledati tri osebke, ki v luknji zavzemajo intimne položaje…tu Luciferja ni bilo…postalo nam je jasno, da se je pomaknil višje…zagotovo v ledeno dvorano je sklepal Grega in se nemudoma odpravil proti zadnjemu mogočemu Luciferjevemu brlogu…štrik lepo teče, ni preklinjanja, ni sopihanja…vlada tišina, vse je umirjeno, izgleda, da Grega lepo napreduje – se je glasilo sklepanje osebkov na štantu..in naenkrat.: tresk, bum bang, dol padajo skladi ledu, sliši se zamolklo bobnenje…skratka v najinih očeh je zaznati strah in grozo…na koncu se je vse umirilo, prostor je zavzela tišina…zlovešča morda ?..hm…«ejga stari neb vedu z glave«, je bilo treba iti pogledati…v boj proti Luciferjevemu brlogu se je odpravila Pija in kmalu izginila izpred oči, kmalu za njo sem odpikal še sam….fonetični zapis dogajanja naslednjih dvajsetih minut bi se bralo nekako takole:

10. DEJANJE»…..uf stari…podri štant, da nauš kakega prusika pozabil..pazi na cepin, da ti ne čofne dol….ala,ala vzem gurtno….ajde, gremo, gremo, bemti, saj veš da te zebe…..ala u prečko, kwa gledaš…hu hu..hu…kwa ,a zdej me bo pa še voda zalila ?, bemtiš tale šport ni zame….matr dobr je Grega tole zlezu…aha zabijem tamle, pa tjale, zataknem sem…še dva metra…aha..to bo verjetn konc prečke…ja, ja….nadaljevanje je gut, to je humano, to mi je všeč..….ala…tamle je lukna..da vidmo, če je mrcina notru…bemti vse prazno, sam en vijak je tamle…bom kr odšraufal….. no pa pejmo naprej…pa tole je noro lepo…prou stajliš…bemtiš splačalo se je zmrzovati na štantu…kwa je zdej to….a kr u tole ozko lukno moram zlezti…pa ne me..j….Grega a nis mogu iti naokol…a ne veš da mam kr široke argumente…jah ni druge grem čez…bemtiš dobr zgleda, bom kar not ostal….mah, eh gremo naprej..vsega lepga je enkrat konc..nič naum fotkov, da me nauta preveč čakala…eh šit, pa drugič, zihr nism zadnjič tle…a čez tole lukno grem pa spet na plano ?…hm, hm hm, hm , hm….a res..kako pa ?..mal ozko je zate Leban stari…boš moral še mal na fitnes….mah klinac pa fitnes, lukno bom razširil…..buf, bam tresk, ala prasica odpopaj se, pa kaj boš ti men…..e, e, e, …še mal…e pa sem čez..gremo navzgor..uu..kaka fina plezarija..na tob se lohk navadu…..jep, tole je fino..ja res je fino….o lej jih, sem že na štantu…hehehe..bom kar na glas povedal mojima pajdašema: ej ampak to je FAKING AMEJZING…. Uuuuu…FAKING AMEJZING…"

11. DEJANJE…Ampak ključno vprašanje ostaja: bemtiš, kam se je stara luciferska mrcina skrila ?…v prvi luknji je ni bilo.v ledeni dvoranci je nismo našli, tudi na planem ni videti ničesar grozečega…polni entuzijazma hitro odcepinarimo še dva raztežaja naprej..kljub relativno spodobni hitrosti nam mrcina uhaja….pridemo na vrh slapu, , a te presnete beštije ni na vidiku……ker pametnejši odneha, dovolimo mrcini pobeg v Martuljkove gozdove, ohranimo žrtvovanju namenjeno dekle za drugič, sami se razvežemo, pospravimo kovačijo in se odravimo pirovskim argumentom naproti…po zaslugi ravninskega marša do zvestega Šveda imam spet občutek, da vrag kar skoz in skoz odnaša to šalo (matr mora biti veliko te šale.… spet pri avtu… nase ponosno navlečemo ferajnovske majčke in se odpravimo hvalit k Potokarju…. popolnoma samoumevno je, da smo lov za vragom temeljito analizirali – če že prašate…

EPILOG: no takle je bwo, pa nč drgač….sedemindvejstga svečana leta guspodovga dvatisočpet….uhka komot napišem da smo bli trije , k smo po brlogu štafnal, pa da je Grega štrike u luft pelov, Pija inu jazst swa pa uzad merkala, da jih nisva preveč potacala….

HOWGH – govoril sem…..

27.2.2005 se je bila zgodila pustolovščina

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s