Južni raz Skute

Posted: 24/04/2006 in arhivirano, hribi

….takle mamo, pa kola se dajemo smo si rekli v petek, skočili v štacuno po nujne jestvine, nekolikanj vode, počakali na senco in se odpravili, prijetno otovorjeni, novim dogodivščinam naproti. Resda ne prav daleč in ne v neznane kraje, a tudi Žakino in Arnuševo igrišče na Malih podih se je zdel mamljiv cilj. Mamljivost je kmalu pokazala svoj pravi, soparni obraz in furmanska pot skozi Žmavčarje je postala podobna dobro zakurjeni savni. Bljša polovica in Project manager, dva trmnjaka – zoprnjaka, sva vseeno zmogla ključne žmavčarske okljuke in ob enajstih zvečer že zadovoljno sopla na 2070 nmv, kjer naju je domača konzerva pričakala vsa urejena in skoraj pražnje napravljena s pozitivnimi mislimi v vtisnici. Bližajoči praznični dan se je bližal z nezmanjšano hitrostjo 3600 s/h in soglasno sva sprejela sklep o spalni regeneraciji. Osma zjutraj je prezgodaj odbila, Gavrilovičke je prehitro zmanjkalo in postalo je očitno, da bo potrebno pemakniti riti tja pod vstop Južnega raza Skute. Sicer sapice ni bilo od nikoder, sonce je neusmiljeno žgalo in kozorogi so nama pošiljali kamnite pozdrave – pravzaprav nič ni kazalo na prijeten, hribovski dan.Ampak. Ker na svetu ne obstaja zgolj črna in je bil Južni raz ravno prav uživaški, so se občutja raztegnila v mavrični nasmeh. Dan se je prevesil v drugo polovico, ko sva na vrhu piškote delila s kavkami. Ponudila bi tudi vodo, a jo je žal zmanjkalo in zato hvala za snežišča na Skuti. Sestop je potekal v prijetnem hladu oblaka, ki je poskrbel tudi za manjši orientacijski izpit na Malih podih. Bemtiš, tam izgleda vse enako, a trmaste buče se niso dale in bivak je bil uspešno najden. Tam pa rutina: voda, špageti, pivo, obvezna analiza in soočenje s štirimi jezeranskimi tečajci, ki so nabirali kondo za Piz Bernino. Komot kakor sva bila, sva za nedeljo v dolino naročila še nekaj vode in sveže rogljičke. Tako je minil slovenski dan državnosti. Zarana sta Sinica in Gostja (res najlepša hvala) prav zares dostavili rogljiče in poskrbeli za gosposki zajtrk. "Počas pa z andrhtjo"smo se odpravili proti Rinkam in v blagem alpskem tempu osvojili celotno trilogijo. Podaljšek proti Turski gori se nam je zdel v pričakovanju špinačno-špagetnega razvrata popolnoma odveč.Kmalu je v bivaku zadišala zmagovita kombinacija Knorr spaghetterie in E-jev, ki so dali pristen okus po špinači. Po izdatnem kosilu se nam je zahotelo pijače, a kaj ko je bila ta nekaj nižinskih metrov nižje. Grmenje nas je spodilo v dolino in ravno ob osvežujočem pollitrskem argumentu je dež vsaj za trenutek pregnal soparo. Približno tako smo SAP-ovci ta vikend nabirali izkušnje in kondo.Nekaj obojega se je nabralo.

…se je zgodilo 25.6.2005….ampak blog je spet zafilan s prispevkom več

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s