Končno zmaga Olimpije

OLIMPIJA: TAU – Navijači bi si zaslužili več…

…podobno kot vozniki Dacie, ki bi radi tekmovali z bolj uglednimi imeni v svoji branži.  Primerjava se zdi kar umestna, če malce pošnofate sodniške odločitve. Pač poraz. Klinc. Zmaji so svoj (slavni) pedigre borcev z nekaj znanja, v prejšnjih sezonah dodobra načeli, a ljubljanska publika vseeno še vedno pošteno tuli ob očitnih, pa tudi manj očitnih, sodniških krivicah.  

OLIMPIJA: Proti četrtku

V glavnem se je zainteresirana javnost že okoristila s četrtkovim basketom. Mediji so rutinirano napovedali dogodek, zaslediti je bilo že prve predstavitve nasprotnika, igralci so obljubili srčno igro in za kompletno skico manjka samo še mnenje tisith, ki zaidejo na Lebanovo. Kot iztočnico ponujam naslednji preblisk. Se zdi, da je bilo za sprožitev jezika že skrajni čas, še posebej, ker so karte že kupljene, šali oprani, boljše polovice seznanjene s četrtkovimi odhodi in poznimi prihodi, verbalnim repertuarjem. Ena o basketu, ki ga bodo zeleni odšpilali v Badaloni: Sam optimistično pričakujem poraz za deset pik, kjer bodo za končni uspeh manjkale točno Hukičeve trice. Morda je prav, da že vnaprej nekaj krivde zvalim na centra, ki bosta sicer borbeno, a malce izgubljeno igrala, hkrati ju še sodniki ne bodo marali. Kot tudi ne Zupana. Tako je že v navadi. Seveda bosta svetli točki predvsem Ilievski in Ožbolt, Marko bo prispeval standardne vložke: torej nekaj skokov in par košev v “Milič stajlu”, Rudež bo verjetno deloval kot presenečenje in bi morda lahko bil bolečina v riti za tiste, ki bodo na njem vršili obrambo. Upajmo na konstantnost. Zna biti, da bo za Olimpijo usodnih nekaj tistih minut, ko bo peterka dobro premešana in bo parket drgnil tudi Wallace. Ker bodo izgubili proti aktualnemu ULEB zmagovalcu, nas to ne bi smelo preveč potreti. A po drugi strani, nekih prav hudih imen ta ekipa spet nima (ajde, Rubio) in morda bi Milič lahko uveljavil svojo izkušeno predrznost. Sicer pa je Joventut trenutno na četrtem mestu ACB lige. Bodi dovolj za napovednik in rajcanje do četrtka. V španske basketaše se nisem preveč spuščal, ker me pač zanima zelena barva.

Spet naj odmeva do neba

Zgolj zaradi jutrišnje basketaške evforije naj malce povzamem košarkarske članke preteklih dni: Džikič je car, zmaji so v formi in ljubljansko NLB finale pomeni veliko uslugo Olimpiji. Vsaj meni se riše taka interpretacija.

Sicer pa menim, da ostala moštva glede tega upravičeno renčijo in morda zato ne bi bilo odveč, če bi zmaji jutri zvečer ravno zato zavzeli eno fanatično držo jutri proti Partizanu, da se besno borijo, skačejo, da fanatično zadevajo, da je mali Močnik spet šesti igralcev, ko sodnik tega ne registrira, itd… Pač, da bodo renčanja po novi osvojeni zeleni lovoriki s strani drugih udeležencev velikega finala upravičena. Je pač tako, da zna letošnja ekipa igrati predvsem pred tivolskim občinstvom. Bojda bo pametnjakovičev na tribunah, ki bodo pošiljali nezeleno misleče nekam drugam, precej in v kolikor gledališčniki še niso opredelili prihajajočega dogodka kot semenj ničevosti, bi lahko bila temperatura v Tivoliju spet visoka. Predvsem publika je dodana vrednost letošnje Olimpije, ki dobro funkcionira takrat, ko so vsi igralci primerno naspidirani (beri: primerno vodeni in primerno motivirani). Upam, da se bo Džikič izkazal kot dober alkimist. In ker so obiskovalci Tivolija letos v podobnih okoliščinah že nekajkrat resno preizkušali zmogljivosti glasilk ter iskali skrajne meje pordelosti fanatično ploskajočih dlani ni razloga, da bi Milko, Huka v navezi s preostalimi člani zelene zmajevske bratovščine jutri igrali slabo. Skratka, srečno Olimpija in razturaj.

Dodajam še pesimistični odstavek za resne analitike:-) : Upam, da se na koncu tunela le pokaže zeleni sij. Optimizem gradim na jutrišnjem triumfu in obetavni megli, ki so jo kak mesec nazaj spet zasejali vrli sejalci (itak, da brez končne rešitve – ampak na to smo tako ali tako že navajeni, zadnje sejanje, ki bi moralo biti ta teden je celo odpadlo, zato se lahko počasi začnemo spraševati kakšna, hudimana, bo potem žetev ?). Če se bo iz vseh obljub (končana sanacija, navijačem prijazna uprava, ajde navijačem prijazni marketing, trženje zelene blagovne znamke, obuditev mladinskega pogona, redno uvrščanje v evroligaških 16, osvojeni obe domači lovoriki in uvrstitev na zaključni turinir jugolige, “lokalno je globalno” sestavljena ekipa), izcimili vsaj podaljšani pogodbi z Džikičem in s Huko bom kar zadovoljen. Moja želje glede sestave ekipe je kombinacija nekih mladih tehnično podkovanih Šarunasev, ki se znajo prilagoditi ekipi in borcev tipa Tušek. Če bodo te face lokalno obarvane toliko bolje, v primeru zmag pa bo “zahtevna ljubljanska publika” (hehehe) morebitni internacionalizem zagotovo znala tolerirati in interpretirati v Jackovem stilu (češ klinc gleda Salzburg, Olimpija ima srce – kot da bi zeleni igrali samo z lokalnimi mladci)..hehehehe…HOWGH – govoril sem….