Sredi pašnikov smo po uri vandranja našli skoraj preveč kičasto steno. Ta je ponujala smeri vseh težavnosti, pod njo se je bleščalo jezero in v piskre je nažigalo sonce. Sploh nam ni bilo hudo, ko smo ugotovili, da pred nami ni nikogar in je izbira popolnoma svobodna. Že zdaj povem, da se stranka za nami, obarvana z lokalnim značajem s tem ni mogla pomiriti.
