Na drevo

Praviloma za rekreacijo mi ni, tekanje v prazno, zgolj potrata se mi zdi, a ko nastopi kakšen dober dan, urno v višjo prestavo dam.       Takrat mačka je v hudem stresu, konec vadbe počaka raje na drevesu.   Ona tega pač ne ve,  da zdaj treniram le še to, kako bi splezal na drevo.  

Pritožba

Odkar Capi ima otroka, z mano vicev več ne poka. Samo z vozičkom se sprehaja, na pasje žure ne prihaja. Zdaj še mojemu šefu se zmešalo je, na povodec sili me. A  enkrat  ga ukanil bom, petarde si nabavil bom.    

Klic k naravi

Za sestavek je kriv Capi in njegove osnovne potrebe. Še tako strašni čuvaj balkona in veliki jedec briketov mora kdaj pa kdaj poskrbeti za izločanje. Da obenem pretegne še stare kosti je seveda samoumevno. Kot pišejo knjige, je zato potrebno štirinožca peljati malo na zrak, kjer naj poleg naštetega zverina poskrbi še za zvočne efekte [...]

Dialog ?

Jaz sem Tinkara, nobena pasja mrcina me ne prevara. Živim v bajti skupaj z mačko, zanalašč postrigel sem jo na krtačko.

Pasma za perjad

Moja pojava res je mala, a za čistokrvnega Barjanskega goniča ta je prava. Predrzno koketiram, čeprav zgolj sosedovo perjad nadziram.

Zvezda se predstavi

Jaz sem Capi, v gobcu imam okus po mačji dlaki.  

Na poti v zverinjak

Ob vpeljavi nove rubrike se spodobi zapisati nekaj uvodnic, ki naj predstavijo tematiko, zakoličijo območje objav ter uvedejo kontekst, spotoma pa še pokažejo na zglede, ki narekujejo ravnanja naslednjih objav. Ne bom kompliciral, raje zgolj na hitro skiciram sosledje dogodkov: Vse skupaj se je pravzaprav začelo nekaj mesecev nazaj, ko sem šibal v knjižnico poravnati [...]