Vseeno imam mnenje. No pa začnimo:…….
Heh.
Mah.
Eh.
Ma, bodo vsaj zmajčice klikale.

Vseeno imam mnenje. No pa začnimo:…….
Heh.
Mah.
Eh.
Ma, bodo vsaj zmajčice klikale.

Nova sezona, stari sedež, ista pričakovanja.

Saj bi bil krivičen, če bi zapisal, da se spet ponavlja zgodba zadnjih let, ker je vsaj v pristopu k igri vidna razlika. Fantje borbajo več in tudi bolje znajo tapkati. Nisem edini, ki misli tako, saj je bila dvorana lepo napolnjena, čeprav je ostala obljuba o razprodanosti neuresničena. Še dragonsi so se po dolgem časi izkazali tudi na basketu. A klinac, rezultat prav prekleto spominja na prejšnje sezone, ko je bila Olimpija bolj topovska hrana kot kaj drugega. Upam, da letos le ne bo tako.
Nekaj kar takoj razčistimo. Res je v osnovi navijanje za neko ekipo bolano, hecno početje. Pač, tuliš na tribuni za nekoga, ki ga ne poznaš in ta v primeru zmage edini resnično profitira v materialnem smislu. Vsi ostali imamo v denarnici nekaj minusa, a smo v spektaklu nekako izpolnjeni. Skratka, na prvi pogled ni prav veliko koristi od posedanja na tribunah, sploh, če vzameš v obzir, da bi v tem času lahko počel tudi kaj bolj samouresničitvenega, kaj jaz vem: vzgajal, bral knjige, šraufal omare, lezel po hribih na primer. Ampak, klinac, početje paše. Vmešaš še nekaj simbolike, tradicije, idealizma in navdušenja nad športom pa stvar postane čisto znosna. Srečaš frende, vmes zatuliš kako popularno geslo in kasneje, po dogodku, stvari, še temeljito analiziraš. Stvari potekajo tako že od nekdaj in samo najzvestejši so ponavadi tako pomembni, da si zaslužijo spremstvo želvakov, ki potem omejujejo njihovo gibanje, jih malo pregledajo ter opravijo vse stvari, potrebne za ohranitev javnega reda in miru. A mirno spremljanje dogodka očitno postaja za ljubljansko publiko stvar zaporniške poslušnosti in strogega nadzora. Kako drugače naj si razložim obnašanje policije v zadnjih nekaj mesecih. Ta policija se očitno obnaša tako, da ji pridevnik štajerska ne uide. Recimo, da štekam zakaj so zadnjič obrnili vlak pred Mariborom in seveda štekam, da je v centru mesta potrebno ustrezno ukrepati, a dogajanja na tekmi pa le ne razumem popolnoma. Najprej ultrasi vijolični zmečejo bakle na igrišče in želvaki to sprejmejo z razumevanjem. Nekaj kasneje razburjeni gledališčnik v zelenem skuša pojasniti modri želvi vsaj malo sporno (ne)ukrepanje. A modra želva tega ne dojame in zato pokliče kordon (saj bi rad napisal modrijanov) grobijanov na gledališki del tribune, kjer se modri, za nameček, začnejo uriti v razprševanju solzivca direktno v oči. Glej posnetek od 3:50 naprej.
*vir: Ekipa – You tube
Ne vem, ne vem kako naj bi taka dejanja prispevala k umiritvi scene. Da je šla sobota še bolj v franže je poskrbel gol v nadaljevanju. Klinc. Upam, da bo v sredo bolje, navkljub hecni uri začetka. Verjetno je tekma namenjenega zgolj študentom in srednješolcem. A po drugi strani mirne ljubljanske publike in nervoznih policajev vsaj zeblo ne bo. Eh, kaj bi se sploh sekiral, trdobučneži so pač na obeh straneh ograje. Bo treba po kontemplacijo v hribe.

Končno gradnja stadiona v Stožicah napreduje toliko, da se vsi nepotešeni vedno raje oziramo po gradbišču in pozabljamo na travmatične čase obljub. Očitno bo v bližnji prihodnosti res stalo nekaj športno spodobnega tudi v neposredni bližini. To me prav privzdiguje in navdušuje, pač padam tudi na rek »kruha in iger«. Še posebej me radostijo tisti majhni prebliski o zadovoljevanju osnovnih človeških potreb (nikakor se ne znebim težkih misli ob srečanju s spomini na bežigrajski wece, na super stole, na odlične vrste za pir, za gnečo pri vstopu in ostale delikatese
), če sem se že sprijaznil z mislijo, da prav vsak teden na prihodnjem objektu pa le ne bom deležen vrhunskih predstav mandeljcev na igriščih.
Spet je čas za malo renčanja. Še najbolje, da o temi, ki je blizu. Itak se spet spotikam ob Olimpijo, čeprav resnici na ljubo ta zaradi očitne samodestruktivnosti niti ne potrebuje ostrih besed sopotnikov. V glavnem: kot je bilo napovedano je Olimpija prišprintala iz pete v prvo ligo, kot je bilo pričakovati se je vmes zgodil veliki kreg zaslužnih in že je tu priložnost, da se piše o velikem mestnem derbiju. Nekaj nas pa v smeh. Kakšen velik mestni derbi, lepo vas prosim ? Za to potrebuješ vsaj dva kluba in tradicijo medsebojnih dvobojev, nekaj navijačev na vsaki strani, velike prestope in vsaj nekaj zamer. Nekaj ključnega skratka. Olimpija vsaj nekaj tega ima, recimo, da navijače in tradicijo, medtem Interblock (Ježica, Črnuče, Factor ?) ne premore ničesar od naštetega. No ja, kakšno zamero bi se že našlo, in starše otrok iz mladinskih pogonov ter zastonjkarje kot gledalce kakor poročajo tisti, ki so se kdaj zmotili in odšli na ogled njihove tekme. In ker zna še SSKJ o besedi derbi povedati, da gre za odločilno tekmovanje med starima (športnima) tekmecema, zlasti krajevnima , mi res ni jasno kako lahko novinarji uspejo to poimenovati kot derbi. Je pa res, da bo 18.7. prva tekma “nove” Olimpije v prvi ligi proti, še enemu, klubu iz Ljubljane. Sploh novinarji v primeru Interblock radi blestijo. Še najbolj s tistimi »kockarji«. Mar ni bilo to poimenovanje včasih rezervirano za nogometaše HIT Gorice ? Se je z njimi vmes zgodilo kaj usodnega, da je Interblock uspel nekako tajkunsko prevzeti poimenovanje. In potem se ti pisci še razburjajo, ko sem ter tja slišijo kako omalovažujočo na svoj račun. Sicer pa se letos obeta zanimiva sezona za Olimpijo. Živeli žogobrcarji ! Da imaš v sestavi dva modela tipa Oblak in Cimirotič je več kot odlično zagotovilo, da ne bo dolgčas. Cimetove izjave so nasploh fine, medtem pa je Oblak je v devetih dneh uspel popolnoma spremeniti mnenje..hehehehe..:
Vi že kar nekaj časa čakate možnost za vrnitev na trenerski stolček. Za vodenje Olimpije sta glavna kandidata Primož Gliha in Slaviša Stojanović. Ali ste mogoče tudi vi v kombinacijah za trenerja Olimpije, ki ste jo nekoč že vodili?
Ne, mene to ne zanima. Ta Olimpija ne, kakšna druga pa ja. Ta Olimpija me ne zanima, ker to ni tista prava Olimpija. To je sedaj le ‘proba’. Olimpija, ki nima svojega stadiona ni Olimpija. Nemogoče je, da Olimpija igra v Spodnji Šiški.
Ali bi vas zanimalo vodenje Olimpije, ko bo končan stadion v Stožicah?
Mene zanima le v primeru, ko bo imela svoj stadion in ko bodo zadeve znotraj kluba urejene. Danes, če stvari niso urejene, nihče ne bo šel glave prodajati. Potem se najdete še vi novinarji in začnete en za drugim ‘zezati’. Čeprav bi bilo zdaj vse skupaj lažje, ker ni toliko kvalitete, ampak včasih pa se je vseskozi ‘tolklo’ po trenerjih.
Je bil dogovor o sodelovanju torej sklenjen včeraj?
Dogovorili smo se včeraj (ponedeljek), ko sem Rastoderja tudi prvič videl, potem se z njim nisem več niti slišal, saj me je predal drugim, Sešlarju, Hadžiću in Remihu.
In kolikor me vedeževalski občutek še ni zapustil, bo letos ob nogometnih pomenkovanjih kar nekaj krohota.
p.s oboje sem citiral iz intervjujev na spletni strani Šport TV
Zadnje tri leta je res težko biti navijač Olimpije in če ne bi navijaštva dojemal kot dejavnosti, ki je izrazito vezana na lokalno področje, bi verjetno že zamenjal srajco zelene barve. Ampak kaj, ko ne zmorem te azijske navdušenosti, ki tripa na NBA moštva in Real iz Madrida. To, kar se grejo pobje izpod Rožnika je namreč daleč od dostojnosti. Da se znebijo Miliča na tako strahopeten način me samo spodbuja k misli, da se košarkarska zgodba v Ljubljani končuje. Na koncu bo imel Zavod za varstvo kulturne dediščine na grbi dva dodatna problema za katera sploh ni kvalificiran. En bo nogometni, drug bo košarkarski. Enostavno pikro je, da v teh dneh, ko je trener pač spoznal, da Marka ni v njegovi viziji, uprava ni bila sposobna izreči ene velike zahvale igralcu, ki je s tekom kariere postal eden izmed zaščitnih znakov kluba. Ne, oni poniglavo zarijejo glavo v zeleno močvaro ter bebavo dopustijo, da trener in igralec obelodanita vsak svojo zgodbo. Kak žegen iz višjih logov bi tokrat prišel zelo prav, ne pa zgolj vestička na uradnih spletnih straneh. Z zaslužnimi igralci, praktično simbolom ekipe se tako pač ne dela. Res, trener ima vso pravico odločati o igralcih in kot sem se v nogometnem sporu postavil na stran Katanca se tokrat postavljam na stran Zdovca, pa čeprav oba, po mojem mnenju, podcenjujeta moč ključnih igralcev. Namreč, če je Milič prišel v Olimpijo nazadnje kot del rešitve zavoženega projekta, bi bila lahko uprava vsaj toliko spodobna, da se mu konkretno jasno in glasno zahvali. Ampak ne: Milko mora sam pojasniti razloge za razkol, ne da bi bili klubski možje kje okoli. Enako stori tudi Zdovc. Kolikor se jaz spoznam na komuniciranje bi morala uprava malce manj suhoparno, pravzaprav manj fakin uradniško postopati in stvari urediti tako, da bi bil volk sit (beri Olimpija) in koza cela (ajde, naj v vlogi koze nastopa Marko), kjer bi Marka še enkrat več pospremili, ne s fanfarami, temveč vsaj z zahvalo in možnostjo, da se dogodek odvije v klubskih barvah. Tako je pa pač nekdo prišel v »patikah brez šnernc«. Vsaj jaz v tem vidim prispodobo tega trapastega kluba, ki ne ve kaj bi in ne zna sporočati ključnih zadev, čeprav v biltene pa radi napišejo, da je Marko v NBA odšel iz Olimpije. Ta klub bi seveda rad šetal po Evropi, a se hkrati obnaša podeželsko. Kot da tile upravniki zelenega basketa še niso slišali za odnose z javnostmi ali pa morda za krizno komuniciranje. Je že res, kar pravi Mlakarjev Iztok, da je komedija tragedija, če jo pogledaš v rit. Ugled pa gre. Pa ne pod Rožnik.
p.s . Če sežem zgolj kak mesec nazaj še dodam, da izjavo ali dve pričakujem tudi z Vilfanove strani o še eni sfiženi sezoni v kateri je sodeloval – ta tudi še ni zmogel svoje resnice.