Siddharta v Šiški (21.11.09)

Splet naključij ali premišljena poteza, ki nakazuje na zaključen krog ? Siddharta je namreč spet nastopila v Šiški. Tako kot je nastopila tam leta 1999, ko je pod okriljem založbe ETP promovirala prvo plato. Takrat Id in lovljenje cedejev pod odrom, včeraj  pa vstop v obdobje silovite Sage. Čeprav stisnjeni na malem odru, so me že takrat precej navdušili in nekaj let kasneje so se občutki ponovili, pa čeprav so blesteli na velikem odru  pred izbranim občinstvom v zelo zračni dvorani.  Hm, časi se vseeno res spreminjajo. Z lahkoto bi zdržal tudi kako uro dlje na koncertu, a se strinjam, da je za promocijo nove plate edino primerno zaigrati zgolj nove komade. Zato je bilo konec že okoli enajste. Sicer pa je bilo občinstvo deležno zvočnega udara, ki ljudi ne bo pustil ravnodušnih. Polovica jih bo verjetno tulila v rog velikega razočaranja, ker je stvar malo drugačna, ni toliko radijska, vmes uspe bend zatežiti celo z zelo dolgim odklopom brez pravega scenosleda. Pravzaprav si delček mraka in zore privoščijo skoraj v vsakem komadu, kar jih seveda oddaljuje od poslušljivosti na prvo žogo in približuje kontekstu zahtevnosti. Verjetno bo druga polovica ravno zaradi tega v novem izdelku našla dokaz ustvarjalnega nemira. Po dveh poslušanjih sem z lahkoto še tretjič pritisnil na play in šel še na eno pot. Skupaj z navdušujočo izdajo, ki bo sicer malo spravila ob živce vse ljubitelje besedil, bo Siddharta v prihodnjih mesecih spet burila rockovski živelj pod Alpami. Kar se mene tiče, upravičeno.

* fotke: nokia 6234

Alenka Godec v Križankah (16.09.2009)

Dežurni kronist se zaradi evro-basketa s hripavo zamudo enega tedna vključujem v debato o koncertu Alenke Godec v Križankah, pa čeprav je debata borna. Kakšna pa naj bo, če se pa vsi strinjajo, da je bil nastop dober, da je Alenka navdušila. Morda še omenijo goste, plezajočega Trkaja, ki je sedeče spravil pokonci in to je to. Moja zgodba se z osnovnimi premisami seveda strinja zgolj v grobem. Tudi sam mislim, da je bil prav lušten, prijazen, dober koncert. Že nabor komadov je garancija za uspeh.

Mislim pa tudi, da ima Alenka Godec smolo z občinstvom, ki se zgane šele, ko gospa sestavi album priredb, vključi superskupino muzkontarjev ter šele takrat prvič zares, sama samcata lahko vstopi v Križanke in odigra vrhunski koncert. Pa še takrat Križanke niso popolnoma napolnjene, niso razprodane. Da bi bila mera polna, svoje doda še deževen večer. V bistvu se mi zdi nerazprodanost hecna tudi spričo dejstva, da je plošča »So najlepše pesmi že napisane« po izidu decembra lani triumfirala in je tudi po štiridesetih tednih še vedno na vrhu lestvice najbolje prodajanih albumov v Sloveniji. Alenka je le prvoborka, ki neguje kariero že kar nekaj let, sestavila je tudi nekaj albumov z avtorsko glasbo, ki kot jazzy pop ni najbolj tečna na svetu, a ljudje se zganejo šele ob albumu priredb. Verjetno malo pretiravam, a vseeno: Mar njena lastna avtorska glasba ni dovolj dobra za velik koncert ? Nekako se ne zmorem pomiriti, da pevka njenega kova vsako leto ne napolni avditorija kot to, na primer, počneta Zoran in Vlado. Me prav zanima kaj je obiskovalce Križank fasciniralo: ali Alenkina interpretacija ali pač nabor komadov, katerih refreni so vsi po vrsti ponarodeli ? Se bojim, da je bolj pravilen drugi odgovor. Sodeč po izjavah na 24.ur se je Alenki občinstvo zdelo čudovito. Meni se ni zdelo tako izvrstno saj, navkljub vrhunskemu koncertu, nis(m)o bili sposobni na koncu toliko povzdigniti glas, da bi Alenka odpela še kako minuto več. Materiala ima ta gospa zagotovo dovolj na zalogi. Vse skupaj je dogodek trajal dobro uro in pol, z dodatkom vred. Ta večer je pač prehitro minil. Še preden se kritiki zaženete v navajanje točnih minut, vam na uho prišepnem, da je bilo koncerta konec pred zaključkom tekme Slovenija : Turčija. Škoda. Vseeno je bilo kul oz., če dodam malo mehčalca: bil je lep in prijeten večer. Howgh.

Z Ali Enom na Planjavo

Fina glasbena mešanica me meša zadnjih nekaj dni. Furam romantiko z Alenko Godec in pametujem skupaj z Ali Enom. Še vedno huda mešanica, ki povzdiguje.V ospredju je seveda Leva scena, ki pravzaprav ni prav veliko izgubila na aktualnosti. Okej, morda »kakšen sex on the phone« ni več in, ampak ostalo bolj ali manj še danes velja. Tudi Stremetzky se še vedno sliši enako strupeno. Je pa res, da se je Ples-tenjak vmes popravil. Vsaj za moj okus. Leva scena je (bila) res ena huda plata. Citati so ob prilikah še vedno na zalogi. V bistvu z veseljem čakam na obletnico. Vse povedano mi seveda ni preprečilo, da se v četrtek zarana ne bi odpravil skozi Repov kot na Planjavo. Pokorno javljam, da je pot na Jermanco lepa, fina, gladka, nad standardi. Peške sva jo potem pičila lepo navzgor čez gun gozd, pa mimo tistega rušja, mimo tolmunov v zgornji del Repovca in sva zato jako suvereno po treh urcah uletela na Srebrno sedlo. Vmes so itak šibali spomini in kot ponavadi, tudi zaobljube inu pametovanje o tem in onem. Itak, da so pereče problematike vsepovsod, a ni, da bi to uničilo težke karakterje. Čeprav se je na sedlu kmalu zgodilo točno to.

Neka sapica naju je malo provocirala, češ da lahko naju dva junaka vrže po tleh tako kot je kakih petnajst minut kasneje eno planinko. Seveda je popolnoma ustrezno, da na tem mestu vprašate kaj ostane popajem za ustrezno rezistenco. Kateri je tisti hud  dotik ? Sendvič ali dva bo kar pripraven odgovor, z njima sva skoraj po štirih prišla prav na vrh Planjave. In to na dan, ko naj bi bili sunki čez stotko tam gor. No, saj, da ne nabijam preveč. V ovinkih tam, kjer pot malo proti robu zavije, sva bila precej resna, a ko sva enkrat dospela na Planjavske zelenice sva bila spet samozavestna. Do Kamniškega sedal je bila potem mala malica in če bi imela malo več volje bi jo pičila tudi na Brano. Majke mi. Sva šla raje dol izgubit enega fotiča. Po melišču jasno.

Stari, sprejemam čestitke !!!!!!!!!!!

..meni se pa po glavi vrti Lovšinov Peter…

……danes je dan odprtih vrat….

….tole je zate….

in seveda (predvsem zaradi  drugega dela):

“moja cura ima dijete, nije važno s kim, mali je tako sladak, da ja se ponosim s njim…..makar pije samo mljeko, a ja trošim gin, pije tako puno, da mogo bi mi biti sin….”

 

hehehehehe…ker power….hehehehe

 

Niet – Križanke 08 – Trip in vijolice

Roke so se včeraj malo tresle. Za prvi vtis bo vseeno dovolj.

Zablujena v oRTU

Mislim, da je mimo že mesec, kar so Zablujenci predstavili nove napeve na dveh večerih v Ortiču. Jaz sem vmes čakal na kak sočen intervju, na kako reportažo ali pa magari samo na osladno floskulo, da so Zablujenci pač zabluzili, da ne znajo več žgati po punkovsko, da hočejo biti pop. Pa nisem zasledil nič od tega. Nikjer nisem zasledil notice, ki bi oznanjala novi izdelek. Samozaložba pojasnjuje molk, bi rekel. Odločitev za lajanje v luno in za krajši sestavek na temo popastega panka ni bila težka.