Meni je večerna oddaja všeč

Ne nameravam orgazmirati ob številu medalj, a bom vseeno hvalil: tale olimpijska oddaja zvečer je zakon. Že dolgo niso napravili tako dobre oddaje, pa ne samo v športnem uredništvu. Velika zasluga gre gostom, ki igram dodajo vsak svojo začimbo. Sploh Bikarjeva daje pravi ton oddaji, z Janijem (današnji izsek, ko razglablja o majhnosti Slovenceljnov: pa naj on pove, saj je on filozof; Bergant spotoma v podajanju besede: ja, ja, samo ti si mu precej blizu” – hehehehe, slastno) imenitno sodelujeta. Če se spotaknem za kak mesec nazaj: Fuzbalerji ne bi nikoli spravili takih skupaj pri komentiranju fuzbala ( remember “to sem mu povedal tudi verbalno” inserti). A vrnimo se raje k Bikarjevi: ko ona recimo komentira tek, tega ne počne kot strokovnjakinja, kar bi sicer z lahkoto počela ( v stilu: češ tu tekmovalka ni dovolj dvignila noge, tu je zamudila, itd.), ne, ona zadevo obrne in obarva na popolnoma babji način: osredotoči se na štumfe, ki so letos nova modna zapoved. Neprecenljivo zabavno, a hkrati ni občutka bebavosti ali pa morda prikrajšanosti, ker ne zveš vsega tehničarjenja o atletiki. Ostalim štirim v studiu najprej seveda sploh ni jasno o čem gospa govori, potem pa se scena sprosti in vsi začnejo spontano razmišljati; za to rabiš nekaj soli v glavi (kot recimo današnji Peganov preblisk: “hja, do Londona ni daleč, a 4 leta so precej dolga doba”). Čestitke za uspešno izbrane goste. Za nameček Bergant zelo uspešno krmari oddajo med zabavnimi čermi in informativni projektili, a hkrati spotoma dela fine miselne obrate, ki niso vsi na prvo žogo, ampak pridejo kasneje, lepo od zadaj. Res dobra oddaja, kjer so reklame res nujno zlo, ne pa njen najboljši del. Kapo dol za ti dve večerni uri sproščenega debatiranja o športu.