Cikličnost

Meni je večerna oddaja všeč

Ne nameravam orgazmirati ob številu medalj, a bom vseeno hvalil: tale olimpijska oddaja zvečer je zakon. Že dolgo niso napravili tako dobre oddaje, pa ne samo v športnem uredništvu. Velika zasluga gre gostom, ki igram dodajo vsak svojo začimbo. Sploh Bikarjeva daje pravi ton oddaji, z Janijem (današnji izsek, ko razglablja o majhnosti Slovenceljnov: pa naj on pove, saj je on filozof; Bergant spotoma v podajanju besede: ja, ja, samo ti si mu precej blizu” – hehehehe, slastno) imenitno sodelujeta. Če se spotaknem za kak mesec nazaj: Fuzbalerji ne bi nikoli spravili takih skupaj pri komentiranju fuzbala ( remember “to sem mu povedal tudi verbalno” inserti). A vrnimo se raje k Bikarjevi: ko ona recimo komentira tek, tega ne počne kot strokovnjakinja, kar bi sicer z lahkoto počela ( v stilu: češ tu tekmovalka ni dovolj dvignila noge, tu je zamudila, itd.), ne, ona zadevo obrne in obarva na popolnoma babji način: osredotoči se na štumfe, ki so letos nova modna zapoved. Neprecenljivo zabavno, a hkrati ni občutka bebavosti ali pa morda prikrajšanosti, ker ne zveš vsega tehničarjenja o atletiki. Ostalim štirim v studiu najprej seveda sploh ni jasno o čem gospa govori, potem pa se scena sprosti in vsi začnejo spontano razmišljati; za to rabiš nekaj soli v glavi (kot recimo današnji Peganov preblisk: “hja, do Londona ni daleč, a 4 leta so precej dolga doba”). Čestitke za uspešno izbrane goste. Za nameček Bergant zelo uspešno krmari oddajo med zabavnimi čermi in informativni projektili, a hkrati spotoma dela fine miselne obrate, ki niso vsi na prvo žogo, ampak pridejo kasneje, lepo od zadaj. Res dobra oddaja, kjer so reklame res nujno zlo, ne pa njen najboljši del. Kapo dol za ti dve večerni uri sproščenega debatiranja o športu.

Predlog

Vsem ljubiteljem zabijanja klinov, predvsem v Julijskih Alpah, svetujem zavoljo cestnih kolobocij kakopak, prekvalifikacijo plezalnega kladiva v zrezkomlat. Brenta je tudi za take stvari primerno uravnotežena.

p.s. Vizualizacija kake gradbeniško-ministrske glave pospeši kuhinjske procese.

Včerajšnji Odmevi

Včerajšnji odmevi kot še ena blamaža kolodvorske televizije. Še kot napad na Zokija ni izzvenelo, temveč zgolj kot zapolnjevanje minut, kjer se je Sušnik pokazal kot mala tečnoba, Zoki kot lepi zagovornik projekta (ki je sicer deloval precej tečno, ko je še enkrat več navajal argumente “za”) in Bobovnik kot nevešči povezovalec, ki mu je za izbrano temo malo mar (in so zato v pogovoru precej nepovezano skakali od teme do teme). In res ne razumem te slovenceljske logike: oni bi imeli stadion, pa ni OK dovoz, pa zadeva je prevelika, stroški upravljanja preveliki, stadion bo prazen (in to ponazorijo z obiskom Interblockovih tekem), Olimpija nima denarja (ko so zašli v košarko)…. , skratka, če prav razumem: ko se nekaj začne delati, je potrebno vse skupaj takoj po malem podreti, ker vse skupaj itak sucks, če ne dela “naš”. Pred volitvami so verjetno klobasali o pomanjkanju športne infrastrukture. Me prav zanima kolikokrat je bil tak nasprotnik te novogradnje za Bežigradom, kolikorat je poscal tisto oranžno ograjo, ki jo je bojda potrebno ohraniti, kolikorat je drajsal po tistem makadamu okoli tribun, kolikorat je stegoval vrat čez odprte marele, kolikorat se je sončil na vip tribuni za golom ?…. Sumim bolj bizaren odgovor od razmer za Bežigradom. Pa skoraj sem že spal, ko sem zaslišal ta Bobovnikov bebav prispevek…Ničesar novega, samo prepucavanje, katastrofa od prispevka. Če bo iz teh dveh stadionskih zgodb vsaj ena s srečnim koncem, bom zadovoljen. Da se slučajno ne bi zgodilo, da bi o ljubljanskem stadionu pripovedovali vnukom kot del antičnih pripovedk.