Dnevi minevajo v pripravi trapastih nalog za tiste, ki si natikajo obroče, buljenju v teve ekran in prebiranju edukativnega gradiva, ki usmerja proti točki, ko se tudi tafgajsi raznežijo. Samo za mimgrede vletavata velika junijska sopotnika kot sta eurofuzbal in izbira zelenih dečkov za prihodnjo sezono. Spotoma se (ne)naslika še kak ploščičar(zdaj razumem reklo: ne diraj lava, dok spava), takojci pestrost dobi naslednjo dimenzijo, ko se zaradi frendov poglabljam v medicino pa štejem kosti in mišice, ki se prestavljajo iz tega v oni položaj, v bolj ali manj narkotičnih stanjih. Nabiranje slušno (od Dubioze proti Muriju) – bralnega (od Dylana proti Jakobu) inventarja krajša prihod prekratko odmerjenih dni. Dolgčasa res ni na spregled, a meni se vseeno malce kolca po višji nadmorski. Skromne želje usmerjam zgolj k kakemu Jezerskemu Stogu ali pa Škrbinski plošči, morda kak zgodnje-jutranji odhod v povezavi z utrujenim pozno-večernim prihodom. Kot rečeno, dolinske spletke so popolnoma ohromile pogled v višave in razlogov za bolj ali manj glasna komentiranja kar noče zmanjkati. Recimo včerajšnji fuzbal, ki je verjetno pomagal stavnicam k boljšemu počutju (klinc gleda Portugalce, če pa Nemci fuzbalirajo:-)), ali pa torkova tiskovka, ko so obelodanili, da bodo pod Rožnikom še proizvajali spodobno košarko. Kar se tiče basketa, se zdi, da morda tja proti Celovški res spet prihaja razum, pa čeprav tudi v tej smeri omenjajo Jocove milijone. Sam prav velikih težav z barvo njegovega denarja nimam, edinole razpršenost njegovih športnih investicij mi je malce sumljiva. Bo pomagal vsem ? Nogometu, hokeju, košarki ? To ni zdrava situacija bi pripomnil. Morda se pa motim in naj mi bo salzburški rdeči bik v poduk. Opazovalec dogajanja v lublanskem športu bi nemara utegnil pomisliti, da obstaja samo poslovnež Joc, onda šest puta ništa, a poslije nikog. In če sem že komentatorsko razpoložen, še dodam, da mi trenutni turnirski sistem, v katerem se potijo nogometni dečki popolnoma ustreza. Več kot en mesec nogometa je verjetno res preveč, in ravno prav ena tekma na večer. V teh zanimivih časih, ko »lebanovo« banda stopa novim sferam naproti ne zahtevam nič več. Še Boljša polovica se ne priduša preveč in ko se vrnem iz kakega večernega komentatorskega simpozija, le zanesljivo pripomni: »saj sem ti rekla, da bodo zmagali…. V bistvu je tale junij kar posrečen mesec.
p.s. upajoč na kako dodatno točko, sem danes obkrožil kockasto
