Klinc pa naglica, če zmanjka časa za ovrednotenje in rezoniranje. Dnevi si sledijo prehitro, še preden pridem do tipkovnice se že zdani, sosedov petelin se zdere na poštarja in jutranje britje se zdi prekleto naporen biznis, dnevi se izgubljajo z vsako naslednjo popito kavo. Majstori potem dodajo, da bo samo še slabše. Pa še včeraj sem se počutil čisto čukovsko, s slamico v ustih sem poslušal butanje valov, se kregal z galebi in se nasploh počutil fino, ko mi je sonce nabijalo v glavo. Posledice čutim še danes, a včeraj je izležavanje prišlo kot naročeno. Rahlo orošen se izgubim dva dni nazaj:
