včasih pišem

Četrtek, november 8 2007

OLIMPIJA : Cska – evforija

Shranjeno pod: zelena — lebanovo @ 9 : 21

 

 

Ampak to je pa bila tekma. Ampak to je pa res bila tekma. Tekma z veliko začetnico. TEKMA. In kakšna je šele bila Olimpija. Je to res klub, ki je tri mesece nazaj skoraj propadel ? Je to res klub, ki ga nihče ni zmogel povohati, kaj šele pohvalitI ? In občinstvo. Pod Rožnikom je verjetno težko bolj bučno. Kje so bili ti vstopničarji takrat, ko sem spraševal po sodružabništvu pri spremljanju tekem ? In zdaj so vsi doma pod Rožnikom.

 

He, he, he. Se vam že sanja kaj se je včeraj zgodilo? Olimpija je spet postala trend, ki mu bo potrebno slediti. Yeaaah ! V dvorano se bodo spet primajali tisti lepi ljudje, ki se znajo pokazati v javnosti in bodo kar naenkrat imeli pod kapo obilo košarkarskega znanja za komentiranje. To bo šlo nam starim bevskačem sicer na jetra, ker mi vemo več in bolje, a če bodo zeleni igrali tako kot včeraj, bo situacijo lažje prenašati.

 

Pod Rožnikom se očitno spet dogaja kemija, ki vleče. Po taki fantastični predstavi je hvala več kot samoumevna, edina zadrega izvira iz vprašanja v koga usmeriti prst. Naj grem na prvo žogooooooo in zatulim hvalo Legendarnemu ali naj razširim roke zaradi Memija. Trener se zaenkrat zdi posrečena oseba, ki je v dani situaciji zbral posrečeno kombinacijo igralcev, hkrati ima občutek za vodenje tekme in rotiranje igralcev. Morda bi se moral približati Huki in ga ponižno prositi za avtogram. Fotrovstvo mu lepo pristoji. Pet zadetih. Pa zgolj šest poskusov. Impresivno. Na koncu se spet spotaknem ob LEGENDARNEGA. Američani bi zagotovo zadevo napihnili in dodali kak bombastičen naslov v stilu »clash of the titans«. Dvoboj Milič/Smodiš je postregel z najlepšim kar lahko ponudi košarka: odlične poteze v napadu, požrtvovalnost v obrambi, spodbujanje in razigravanje soigralcev V dvoboju dveh košarkarskih gospodov je Milko z zadnjimi štirimi pikami še enkrat več potrdil veličino. In če bodo zdaj večne tečnobe dodale, da je Marko znal vedno igrati zgolj v Tivoliju, naj pač imajo to zadoščenje. Meni ta njegova lastnost godi. Da bi bilo več takih, še dodam. Že zdaj žalujem za Dragičem, ki ga naslednjo sezono tu ne bo, razen če Rajgelj ne bo poiskal kakšne velike vreče cekinov.

 

 

Edini spodrsljaj včerajšnjega večera se ni zgodil na tekmi, ampak pred njo. Po mojem mnenju bi bilo potrebno upokojiti dres Iva bolj pompozno in vsaj tako, da bi mikrofoni delovali . Občinstvo dolgo časa sploh ni dojelo, da gre za slovesnost. Pač ni slišalo in videlo. Ko bodo odgovorni popravili mikrofonske zadrege, pa predlagam, da se spravijo še na animatorja….. » Ampak ni, dab se sekiru«….. Včeraj je Olimpija lepo odigrala duel z gledalci. Čista vzajemnost evforične energije. Še takih tekem. V takem vzdušje bo težko vsakemu nasprotniku in če se je zlomil veliki CSKA kaj potem šele sledi ? Je napredovanje že nujnost ? 

 

Potem smo šli k Keršiču na analizo. Pa je zaradi hripavosti nismo zmogli, režalo se nam je na vsa usta.

Blog at WordPress.com.